Velikonočne igre prinašajo veselje tako otrokom kot odraslim. / Foto: Nena Židov
Velikonočne igre prinašajo veselje tako otrokom kot odraslim. / Foto: Nena Židov
Trkanje, trkljanje in ciljanje pirhov
Pomemben del velikonočnih šeg so bile tudi igre s pirhi, ki so od leta 2012 vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.
Velikonočne igre s pirhi so bile včasih nepogrešljiv del praznikov, veselili so se jih mladi in stari. Največkrat so se izvajale na velikonočno nedeljo po maši ali na velikonočni ponedeljek. Po drugi svetovni vojni je ta tradicija v veliki meri zamrla. »Prišlo je obdobje, ko je bila večina versko obarvanih šeg v javnih prostorih nezaželena. Prvi so tradicijo velikonočnih iger s pirhi začeli spet obujati v Sevnici v 60. in v Mirnu v 70. letih. Po osamosvojitvi pa je tradicija zopet oživela tudi drugje po Sloveniji,« pojasnjuje dr. Nena Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja.
Najbolj znane igre so trkanje (turčanje), trkljanje (rolkanje, valičanje) in ciljanje (sekanje, zbijanje, šicanje) pirhov. Pri trkanju tekmovalca trkata pirh ob pirh, zmaga pa tisti, katerega pirh trkanje dlje zdrži. Tekmovalo se je tako zares, da so iz zgodovine znane tudi nekatere goljufije. »Vsi so želeli jajca, ki imajo bolj trdo lupino, kar so preizkušali tako, da so jajca trkali po zobeh. Včasih pa so celo v jajce naredili luknjico, ga izpihali in vanj vlili smolo,« pravi sogovornica. Trkljanje je igra, pri kateri so jajca spuščali po klančini in skušali zadeti jajca sotekmovalcev, ciljanje pa je metanje kovancev v pirhe. Prav ta igra se najbolj aktivno oživlja.
Na Kokrici tamkajšnje Turistično društvo že od leta 1995 prireja Odprto prvenstvo v sekanju pirhov, tradicionalno na velikonočni ponedeljek dopoldne. Sekanje pirhov je nosilna igra, poleg nje tekmujejo tudi v zbijanju, dveh različicah valičanja, otroci pa rišejo na pirhe. »Udeležba je z vsakim letom boljša, lep nagradni sklad je dobra motivacija. Pridejo tudi iz Tržiča, Škofje Loke in od drugod, sploh če je lepo vreme. Tega pa po navadi na velikonočni ponedeljek imamo, zato ker smo v nedeljo vsi molili,« pravi vodja tekmovanja Miran Šifrer. Ponekod z igrami s pirhi ohranjajo lokalno tradicijo, drugod pa – pravi dr. Nena Židov – igre v različnih variacijah pridobivajo tudi turistični pomen. Tak je denimo Lov na zaklad, namenjen predvsem najmlajšim, ki ga že več kot deset let prireja Zavod za kulturo Bled. Otroci tekmujejo v iskanju lesenih jajčk, ki so skrita po gradu, prav tako valičajo in štrucajo pirhe, odrasli pa se medtem lahko preizkušajo v ribanju hrena in hitrostnem lupljenju pirhov. Izpeljank iz začetnih treh različic iger je danes po različnih krajih veliko, vsem pa je skupno, da prinašajo – kot sama velika noč vernikom – veliko veselje.