Tudi nočni metulji so lepi

Danes je znano, da so žuželke z okrog tričetrt milijona vrst najštevilčnejši živalski razred na našem planetu. In koliko je med njimi metuljev? Menda več kot sto petdeset tisoč vrst, kar pomeni, da sodi mednje domala vsaka deseta živalska vrsta. To zveni, kot da nas bodo metulji ravnokar povsem zasuli, kar seveda, vsaj za naš geografski prostor, ni res. Kot smo že večkrat ugotovili, je na naših travnikih čedalje manj teh pripadnikov drobne narave. Kriv pa je človek z vsemi mogočimi kemikalijam za unčevanje tako imenovanega plevela.

Je pa res, da niso metulji zgolj prebivalci svetlih obdobij štiriindvajseturnega obdobja, marveč nekateri zaživijo šele takrat, ko se običajni ljudje spravimo pod toplo odejo. Večinoma so prijatelji nočnih ur, čeravno so med njimi tudi prijatelji sonca, kakršne je denimo velerilec. Po zunanjosti se nekateri razlikujejo bolj, drugi pa manj od svojih devnih »bratrancev«. V naravi jih živi zelo veliko, samo v srednji Evropi je nočnih metuljev prek 3000 vrst, dvajsetkrat toliko kot dnevnikov.

Valoviti pedic (Calocalpe undulata) je po videzu precej podoben kakšnemu dnevniku; okoli 30 mm široka krila ima lepo porisana s prečnimi valovitimi črticami, svetlejšimi od podlage. To je zelo redka vrsta, ki prebiva v toplih in suhih krajih do nadmorske višine 1500 metrov. Spreletava se od maja do avgusta v enem zarodu. Njegove različno obarvane gosenice objedajo liste borovnic, jelše, vrbe pa tudi trepetlike. Rdečerjava buba prezimi.

Mali nočni pavlinček (Eudia pavonia) je po krilni risbi nekoliko podoben nekdaj močno razširjenemu metulju dnevnemu pavlinčku z njegovimi navideznemi očesi, za katere pa biologi še vedno niso čisto prepričani, ali ta res lahko zapeljejo kakšen ptičji kljun, da kavsne po njih. Na naši fotografiji je samec s košatimi tipalnicami, s katerimi zazna samičine hormone (feromone) v zraku že v najmanjših količinah. Samica je precej večja od samca, saj meri čez krila v premeru do 90 mm.Spreletava se marca do junija v enem zarodu. Gosenice žive na najrazličnejših drevesnih vrstah.

Mali vinski veščec ali pujsek (Deilephila porcellus) ni preveč pogost nočnik, ki ga najdemo v toplejših krajih. Po travnikih in vinogradih obiskuje včasih še v polmraku medeče cvetice. Maja in junija se spreletava v enem, na jugu pa v dveh zarodih, do septembra. Mlade, zelenkasto obarvane gosenice se hranijo na lakoti, starejše pa na vrbovcu. Zabubijo se na zemlji v rahlem zapredku, kjer tudi preživijo zimski hlad. Če je metuljček res podoben nekakšnemu »pujsku«, naj presodi vsak bralec sam.

Beli t ali rjavi pavlinček (Aglia tau) je precej nenavaden nočni metulj, saj se pojavlja v bukovih gozdovih spomladi že v dopoldanskem času, medtem ko so samice, čepeče na drevesnih deblih, aktivne šele ponoči. Metulja je zaradi njegove živahnosti težko ujeti v fotografski objektiv. Zelena gosenica, ki se hrani na bukovih listih, prezimi na zemlji v rahlem zapredku.