Tudi Radovljica je Prešernovo mesto

Svoje ugotovitve sta strnila v knjigi Dediščina Prešernov v Radovljici, ki predstavlja drugi zvezek v zbirki Radovljiški spomeniki in je izšla konec poletja.

»Dežela pod Stolom je dala marsikatero ime, ki bo med Slovenci zapisano v večnem spominu. Iz starega gorenjskega kmečkega rodu Prešernov je izšlo več vidnih osebnosti. Janez Krstnik Prešeren, kmečki sin iz Hraš pri Lescah, je s trdim delom in izjemno nadarjenostjo postal palatinski grof in apostolski protonotar, 'jezični dohtar' France Prešeren pa prvi slovenski pesnik svetovne veličine,« je avtor Jure Sinobad za začetek navedel le dva iz vrste izjemnih Prešernov; za prvega, Janeza Krstnika Prešerna, akademika, pravnika, diplomata in stolnega prošta v Ljubljani, pravi, da je ena najbolj podcenjenih osebnosti v slovenski kulturi. Drugega poznamo vsi.

Prvi pesnik med Prešerni

Rojen leta 1656 v Hrašah Janez Krstnik Prešeren velja za prvega izpričanega pesnika v rodbini Prešern. Ker je bil krščen v radovljiški cerkvi in je bil kot ljubljanski stolni prošt tudi radovljiški župnik in arhidiakon za Gorenjsko, je vse življenje veljal za Radovljičana, pove Sinobad. »Prošt Prešeren je bil soustanovitelj in dosmrtni predsednik prve akademije znanosti in umetnosti na Slovenskem (Academia Operosorum), pobudnik ustanovitve Akademije filharmonikov (Academia Philharmonicorum) v Ljubljani, soustanovitelj prve javne znanstvene knjižnice na Slovenskem (Semeniška knjižnica), vodja Nadškofijske knjižnice v Salzburgu in velik podpornik šolstva,« našteva in dodaja, da je del svojega premoženja namenil skladu za dijaške štipendije, ki ga je upravljal njegov brat Janez Jurij Prešeren, meščan v Radovljici. Proštovo štipendijo v višini 90 goldinarjev je leta 1821 prejemal tudi pesnik France Prešeren, izvemo v knjigi.

Tudi Radovljica je Prešernovo mesto

Različne veje Prešernov, ki so se najbolj ukoreninili v pokrajini okoli Radovljice, naj bi sicer imele istega pradeda, kmeta s posavske ravnine med Žirovnico in Kranjem. Ta naj bi že v 14. stoletju prevzel priimek Prešeren, ki označuje razigranega, šegavega, objestnega in celo predrznega človeka. »Prešerni kmečkega rodu so si že zelo zgodaj prizadevali iztrgati se iz tlačanskih vezi in se povzpeti v višji družbeni razred. To dokazujejo prve omembe priimka v pisnih virih, v katerih so Prešerni izpričani kot prebivalci Radovljice (pred 1441) in Kranja (pred 1496).«

Prvi v listinah izpričan Prešeren je bil Radovljičan, pred letom 1441 lastnik hiše in pripadajočega posestva v Radovljici, ki ju je po njegovi smrti dobil v fevd Simon, kuharski mojster grofov Celjskih. Pisno je omenjen v darilni listini iz Fevdne knjige grofov Celjskih (1436–1456), navajata avtorja. Na silvestrovo leta 1586 pa je radovljiški meščan in član mestnega sveta Lovro Prešeren v uradni nemščini napisal znamenito kupno pismo, ki ga je pečatil z osebnim in mestnim pečatom in podpisal v slovenščini: »Laure preshern moje roke pismu.«

Moje roke pismu

Prav »Moje roke pismu: Radovljica in Prešerni od 15. do 19. stoletja« je bil tudi naslov razstave, ki je bila decembra 2000 na ogled v Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici in v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. »Razstava je nedvomno potrdila zgodovinsko dejstvo, da je Radovljica mesto Prešernov, zato smo se po 25 letih odločili za pripravo drugega zvezka Radovljiških spomenikov, ki govori o dediščini Prešernov v Radovljici,« je izid publikacije in novo razstavo utemeljil Sinobad.

Notar in sodnik

Avtorja sta v njej predstavila tudi življenje in delo pesnikovega pranečaka Janeza Prešerna, premožnega meščana in cesarsko kraljevega notarja v Radovljici, ter gornika, pisatelja, pravnika in fotografa dr. Jakoba Prešerna, ki je v prejšnjem stoletju pomembno vplival na razvoj planinske dejavnosti v Radovljici in okolici.

V delo pa sta vključila tudi zanimivo predstavitev Radovljice v poeziji dr. Franceta Prešerna: danes na primer malokdo ve, da je je bila Turjaška Rozamunda v prvi pesnikovi verziji – radovljiška.