Turisti v Bohinju jedo domačo zelenjavo

Bohinjska Bistrica – Bohinj je ena od osmih slovenskih destinacij, poleg Bleda, Brežic, Ljubljane, Jeruzalema, Logarske doline, Krasa in Bele krajine, ki so se uvrstile na prestižni globalni seznam stotih najboljših zgodb o trajnostnih destinacijah (Green Destinations Top 100 Stories 2025) v letošnjem letu. Zgodba, s katero je na natečaju sodeloval Turizem Bohinj – projekt Od vil do vilic – je bila izbrana v kategoriji Uspešne skupnosti (Thriving Communities), strokovna žirija pa jo je ocenila kot »odličen primer razumevanja turizma kot soodvisnega sektorja, ki povezuje lokalne kmete z gostinci in restavracijami ter deluje z dolgoročno vizijo«.

V Bohinju že dolgo poudarjajo, da brez kmetijstva ni kakovostnega turizma. Zaveze, zapisane v strategijah in dokumentih, pa uresničujejo tudi s konkretnimi projekti. Tesno povezavo med bohinjskimi kmeti ter gostinci in hotelirji je s projektom Od vil do vilic vzpostavila prav lokalna turistična organizacija.

Kaj potrebujejo gostinci

Pred dvema letoma so tako najprej med gostinci zbrali podatke o količinah in vrstah zelenjave, ki jih uporabljajo, ter preverili pripravljenost na sodelovanje z lokalnimi pridelovalci. V prvi sezoni se jih je na pobudo, da sodelujejo, odzvalo sedem, projekt pa je podprla tudi lokalna kmetijska zadruga. Kmalu zatem je nastala delovna skupina, ki je skupaj načrtovala pridelavo – od izbire sort in zemljišč do sistema namakanja in logistike.

Spomladi 2023 se je začela prva setev, že poleti pa so prve pošiljke lokalne zelenjave prispele v bohinjske restavracije. Del pridelka se je prodajal tudi na sezonski tržnici, kar je ponudbo domače zelenjave približalo tudi obiskovalcem in domačinom.

Zelenjava z bohinjskih polj na lokalnih mizah

Po dveh letih projekt kaže izjemne rezultate, so zadovoljni na Turizmu Bohinj. »Število pridelovalcev se je povečalo na devet, kupcev pa na 23 – med njimi sta poleg gostincev tudi vrtec in osnovna šola. Obdelovalne površine so se razširile na skoraj šest hektarjev, pridelek pa se je povečal s štiri na več kot šest ton zelenjave letno. Na lokalnih njivah zdaj raste več kot dvajset vrst zelenjave in pet vrst žit, vključno s trdinko, avtohtono sorto koruze.«

Poudarjajo tudi odločilno vlogo Branka Ravnika, vodje projekta, ki ima veliko izkušenj iz kmetijstva in ki je znal povezati različne deležnike ter pridobiti njihovo zaupanje.

Sodelovanje in medsebojna pomoč

Projekt je kmetom omogočil nove prihodke in stabilen trg, gostincem pa dostop do svežih, lokalno pridelanih sestavin. Še pomembneje – med kmeti so se vzpostavili sodelovanje, izmenjava znanja in medsebojna pomoč, kar prej ni bilo pogosto, dodajajo na Turizmu Bohinj. »V prvih dveh letih se je shemi že pridružilo devet proizvajalcev in 23 strank, kar je omogočilo, da je na bohinjske mize prišlo več kot deset ton lokalno pridelane zelenjave in žit. Pobuda se je izkazala kot ponovljiv model, ki bi ga lahko prevzele tudi druge slovenske občine. Zanjo se že zanimajo ministrstvo za kmetijstvo in sosednje destinacije.«

Ena ključnih ugotovitev projekta je, da turizem ne more uspevati ločeno od lokalne skupnosti. Da bi bila pobuda uspešna, je moral Turizem Bohinj preseči tradicionalno vlogo organizacije promocije in prevzeti aktivno koordinacijo.