Ugriz je za kačo ukrep iz obupa

Jezersko – Žan Karničar je veterinar v Slovenski vojski, kjer skrbi za zdravstveno varstvo vojaških službenih psov. Kot zunanji sodelavec je tudi del ekipe na Kliniki za male živali Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer opravlja delo dežurnega veterinarja zunaj rednega delovnega časa. V tej vlogi je sodeloval tudi pri reševanju psičke Emme, ki je po ugrizu kače potrebovala nujno veterinarsko oskrbo.

Ker se je nesreča zgodila pod Jezerskim Stogom nad Bohinjem in je bilo življenje psičke ogroženo, so se v reševanje vključili ekipa helikopterske nujne medicinske pomoči z Brnika in bohinjski gorski reševalci, da bi jo čim prej pripeljali v dolino. Emmo in njeno lastnico so s helikopterjem odpeljali na heliport ljubljanskega kliničnega centra, nato pa z reševalnim vozilom do klinike za male živali.

»V manj kot dveh urah po ugrizu nad Bohinjem je psička že prejela protistrup v Ljubljani,« se spominja Žan Karničar, ki ji je takoj po prihodu na heliport začel nuditi nujno medicinsko pomoč. Ob tem je poudaril, da je bilo reševanje zelo zahtevno. »Poškodovana psička je bila na tako nedostopnem mestu, da je helikopter ni mogel doseči, zato je bilo potrebno vitlanje reševalca letalca,« je pojasnil. Še zahtevnejše pa je bilo zdravljenje na kliniki, saj je bila psička v kritičnem stanju. »Kazali so se klinični znaki šoka, dihalna pot je postajala ožja zaradi otečenega jezika, za katerega smo sumili, da bo delno odmrl. Psičko je bilo treba 24 ur na dan opazovati še več dni po ugrizu.«

Kača po naravi ni napadalna

Kot pravi Žan Karničar, kače v Sloveniji nikoli ne ugriznejo, ker bi bile po naravi napadalne. »Običajno gre za ukrep iz obupa, ko se poskušajo braniti. Strup kače uporabljajo za učinkovito onesposobljenje svojega plena, kot so različni manjši glodavci, kuščarji in manjše ptice. Večjim živalim in človeku pa se bo poskušala izogniti. Če že ugrizne, bo to storila le zato, ker nima druge izbire oziroma nima možnosti pobega,« je opozoril. Na vprašanje, v katerem primeru bo kača ugriznila psa, Karničar odgovarja: »Ko pes naključno naleti nanjo in jo zaradi svoje radovednosti obvoha, poliže ali celo ugrizne.«

Na Kliniki za male živali Veterinarske fakultete v Ljubljani na leto obravnavajo približno deset primerov kačjih ugrizov. »Obstajajo domneve, da je ugrizov še bistveno več, vendar lastniki tega ne opazijo, ker je ugriz 'suh' oziroma kača z ugrizom v rano ne vbrizga strupa,« je dodal. Resnost ugriza je odvisna od več dejavnikov: vrste, velikosti in starosti kače, količine izločenega strupa ter vrste, velikosti, teže in starosti ugriznjene živali, pa tudi od mesta ugriza in splošnega zdrav­stvenega stanja živali pred ugrizom. »Kačji strup je za ljudi prav tako nevaren kot za druge živali, a je človek v primerjavi s psom ali mačko precej večji in težji. Zaradi tega je tudi usodnih primerov precej manj kot pri drugih, manjših živalih.«

Najprej bo poskušala pobegniti

»Kača bo najprej poskušala pobegniti v podrast, pod skalo ali v vodo. Če pobeg ni mogoč, se bo večina kač zvila v klobčič, se našopirila in začela sikati, da bi jo prej opazili. Nestrupena belouška se bo v primeru občutka ogroženosti pretvarjala, da je mrtva, ali pa izločila smrdeč izloček iz kloake, kar je zelo dramatična obrambna strategija,« je opisal sogovornik.

Hitro ukrepanje je ključno

Prvi ukrep, če kača ugrizne vašo žival, je, da se vi in žival umakneta, svetuje Karničar. Koristno je tudi, da poskusite kačo prepoznati ali jo fotografirate s telefonom, saj se ukrepi razlikujejo glede na to, ali gre za ugriz strupene ali nestrupene kače. »Če vašo žival ugrizne kača oziroma sumite, da jo je, žival najprej preglejte. Na koži boste opazili ugrizni rani strupnikov, na mestu pa se kmalu razvije rdečina z oteklino. Če ste potrdili sum ugriza ali še vedno niste povsem prepričani, pojdite s svojo živaljo nemudoma k veterinarju, hitro ukrepanje je namreč ključno,« je poudaril.

Žival naj ostane v mirovanju, zato jo je treba do veterinarja prenesti. V primeru ugriza v glavo ali obraz je ob zatekanju gobca treba poskrbeti za sprostitev dihalnih poti. »Iztegnemo jezik in vrat, žival pa je na prostoru, da lažje diha. Strupa ne izsesavajte, ne prevezujte rane niti je ne grejte ali hladite. Prav tako rane ne mažite s kremami.«

Na kliniki za male živali bodo najprej stabilizirali pacienta, kar vključuje sprostitev dihalnih poti, zdravljenje šoka, nadzor nad večjimi krvavitvami, in če je potrebno, aplikacijo protistrupa. Prav tako bodo poskrbeli za lajšanje bolečin. V nekaterih primerih je potrebna tudi transfuzija krvi ali drugih krvnih produktov.

Kači dajte čas, da se umakne

Ob robu je Karničar lastnikom psov še priporočil, naj imajo svoje štirinožne ljubljenčke vedno pod nadzorom. »Pes naj bo na primernem povodcu, ki vam omogoča, da ga lahko hitro povlečete k sebi. Dobro naj bo izurjen za odpoklic. Na ozkih poteh ga navadite, da hodi za vami. Psa lahko izšolate tako, da kačo pusti pri miru ali se vrne k vam, če jo opazi. Z njim hodite le po uhojenih poteh, pri tem bodite pozorni ter pazljivi. Če opazite kačo, ji dajte čas, da se umakne, ali pa se ji povsem izognite,« je strnil.