»Umetna inteligenca«

»Zaradi popolne odsot­nosti smisla in lahko dokazljive absurdnosti avtor besedila zavrača uporabo znanstveno neutemeljene, filozofsko napačne in predvsem pretenciozne skovanke 'umetna inteligenca'. Utemeljitev: Na svetu obstajata le dve vrsti stvari/bitij, tako materialnih kot nematerialnih: naravne in umetne. Ko pridemo na ta svet, se v svojem okolju srečamo z naravnimi – pri njihovem ustvarjanju pa nikakor ne sodelujemo. Umetne stvari so tiste stvari, ki jih je naredil, jih izdeluje in jih bo naredil človek. Inteligenca je prisotna v naravi, je izraz, ki se uporablja za opis lastnosti naravnega pojava. Dodajanje pridevnika umetni pred izraz, ki opredeljuje naravno prisoten pojav, je nesramno pretenciozno, neodgovorno in ni utemeljeno v elementarni logiki. Zato je koncept umetne inteligence enako nesmiseln kot pojmi umetnega zraka, umetne vode, umetnega Sonca ali umetnega Boga. Avtor tega besedila je slišal za izraz umetni sneg, vendar se je imel priložnost sam prepričati, da to v resnici ni sneg. Zato se ne bo skušal ukvarjati s poimenovanjem tega segmenta tehnološkega razvoja in bo izključno za namene tega besedila uporabljal izraz 'napredni računalniški algoritmi', ki v najširšem pomenu daje osnovo za pravilnejši in natančnejši opis pojava, ki ga besedilo obravnava.« (str. 5–6)

Tale knjižica je čisto posebna obravnava pojma umetna inteligenca. Avtor namreč to »skovanko« zavrača kot napačno, namesto nje predlaga izraz napredni računalniški algoritmi (NRA) in pojasni, zakaj je po njegovem tako. V svoji argumentaciji s podnaslovom Filozofsko-zgodovinski vidiki naprednih računalniških algoritmov seže nazaj do Demokrita in Platona, kot osrednjo osebnost pa imenuje Descartesa. Kot sklepno poanto na koncu poudari še trditev, da so NRA v službi ohranjanja kapitalizma. »Kapitalistični sistem vztrajno postavlja napredne računalniške algoritme v položaj ultimativnega varuha resnice, Kerberja pred vrati, ki preprečuje možnost kakršnega koli znanstvenega spoznanja in tehnologije, ki ni uokvirjena s kartezijanskim pogledom na svet. Kapitalizem, ta rak na obrazu naše civilizacije, globoko utopljen v svoj proces dekadence in propada, panično išče avtoriteto, ki bi jo lahko kot neizpodbitno vsilil vsem.« In kdo je avtor te drzne obravnave? »Dragan Novković (1972) je profesor akustike na Visoki šoli za elektrotehniko in računalništvo v Beogradu. Je doktor tehničnih ved.« Njegovo pisanje priporočam vsem, ki jih zanima filozofski kontekst fenomena umetne inteligence.