Uspehi strica Francla, 2. del

Stric Francl je bil sin Aleša Paulina iz drugega zakona (z Marijo Ažman). Doštudiral je tehniko in še med študijem ustanovil kmetsko posojilnico na Gorenjskem, zaradi česar ga je moj oče imenoval oče slovenskega bančništva.

V letih od 1908 do 1911 je vodil regulacijo Ljubljanice in osuševalna dela na Ljubljanskem barju. V letih 1914 in 1915 je dal postaviti nov Šentjakobski most, leta 1916 pa je bil dokončan njegov projekt prestavitve klanca na državni cesti med Naklim in Bistrico pri Podbrezjah (strmi klanec Osrank, ki vodi skozi Dolenjo vas). Ob izbruhu velike vojne leta 1914 mu je bilo poverjeno vrhovno vodstvo tehnične službe v etapnem ozemlju in s tem odgovornost za obsežne rekonstrukcije, utrditve, izgradnjo novih mostov, obrežnih zidov itd. na vseh državnih in deželnih cestah v zaledju fronte.

Potem ko je delil Prvo gorenjsko kmetsko posojilnico, je bil stric Francl od oktobra 1898 do junija 1913 član upravnega odbora Mestne hranilnice ljubljanske, v letih od 1907 do 1911 je bil njen predsednik. Bil je tudi med ustanovitelji Ljubljanske kreditne banke (druga banka, v katero je delil posojilnico) in v letih od 1900 do 1905 član njenega nadzornega sveta, med letoma 1905 in 1910 pa član upravnega odbora. Kot uradnik nadrejenega oblastva se je moral leta 1910 odpovedati položajem v Ljubljanski kreditni banki, 1913 pa tudi v Mestni hranilnici.

Otroci so hodili v Vadnico – najboljšo ljudsko šolo tedanje Ljubljane. Tam je teta Marička spoznala sestro Frančiške Majzelj, katere sin Rejček je obiskoval isto šolo. Minka Majzelj je bila poročena z Andrejem Druškovičem. Po tej poti je prišlo do dogovora o poroki Papija s Fanny Majzelj – več o Majzlovini iz Bele Cerkve bom popisala v kasnejših člankih.

Stric Francl je od gradbenika deželne vlade vojvodine Kranjske napredoval do vodje Stavb. okraja Ljubljana (1898–1908); leta 1899 v nadinženirja; pridobil naziv in pristojnosti stavb. svetnika (1906); postal pravi stavb. svetnik (1908); oktobra 1911 pa višji stavb. svetnik in načelnik stavb. oddelka, ki ga je vodil do smrti 8. 7. 1916.

Bil je odličen inženir, ki je temeljito obvladal vse panoge državne tehnične službe tudi v upravnem pogledu. Stric Francl se je kot vodja stavb. oddelka deželne vlade izkazal s smotrno delitvijo dela. S taktnim pristopom in umno uporabo posameznikovih sposobnosti je močno dvignil dejavnost in ugled državnega tehničnega osebja. Vzgojil je celotno mlajšo generacijo slovenskih državnih inženirjev, ki je ob prevratu zasedla ključne tehniške položaje državne uprave v Sloveniji.

Z ljubljanskim županom in pisateljem dr. Ivanom Tavčarjem sta bila dobra prijatelja. Prijateljske odnose so nadaljevali tudi njuni otroci. Tako je bila stricu Aciju všeč hčerka ljubljanskega župana Tavčarja, Pipa. Ta ga ni hotela, a se tudi nikdar ni omožila. Strica Acija tako niso mogli 'spraviti pod streho' – rekel je: »Če me ta noče, pa ne bom vzel nobene.«

Oba strica, Ciril in Fran (Aci), sta bila tehnično nadarjena. A oče jima je svetoval, naj gresta raje študirat pravo, češ da pri vsaki komisiji mora tehnik vse narediti, pravnik pa le podpiše in »kasira«. Ciril naj bi začel dobro govoriti šele s štirimi leti in tako je iz njegovega bratca Francija nastal Aci. Stric Ciril je bil sicer kasneje bolj zgovoren od brata in tudi organizatorsko sposoben.