Ustvarjene podobe naroda

»Celotni opus Maksima Gasparija je več kot pol stoletja sooblikoval množični likovni okus Slovencev, hkrati pa tudi njihov svojevrsten odnos do posameznih sestavin lastne dediščine in narodne zavesti. Pripomogel je k določitvi sestavin za oblikovanje narodove istovetnosti ter vplival na njihovo rabo in utrjevanje za potrebe notranje in zunanje razpoznavnosti. Sooblikoval je svet simbolike in tipike ter pomembno vplival na področja, kot so vzgoja in izobraževanje, propaganda in odnosi z javnostmi. Tipizacija sestavin načina življenja, ki jih je študijsko raziskoval in jih premišljeno zasnovane nato umetniško interpretiral, je rdeča nit njegovega likovnega izraza. Kaže se tako v krajini in oblačilnem videzu kot tudi v vseh drugih upodobljenih sestavinah. V vlogi predstavnika celotnega območja izrazito prevladuje alpski svet, razen Bele krajine skoraj ni sestavin iz Prekmurja, Štajerske, Dolenjske, Notranjske, s Krasa in iz Primorske. Ocenjevalci njegovega opusa so ga imenovali poet kmečkega izročila, ga označevali za kronista preteklega življenja in romantičnega iskalca posebnega narodnega likovnega izraza. Njegova dela so razumeli kot verodostojne podobe že izginulega ali izginjajočega kmečkega življenja in narodnega bogastva. Poudarjali so strokovno dokumentarnost upodobljenih šeg in navad, noš in drugih sestavin ljudske kulture, ob tem pa spregledovali umetnikovo samoopredelitev, 'da bo največje vrednote svojega slikarstva dosegel s tipizacijo našega narodnega življenja', in da je torej z upodabljanjem etnografske dediščine ustvarjal lastni značilni likovni izraz. Spregledovali so, da motivika, ki jo je črpal iz zakladnice kmečke umetnosti, šeg in navad ter ljudskih pesmi in pripovedk – z besedami etnologa Nika Kureta – 'odraža idealizirani svet z malce prikrojeno folkloro'. Umetnikove podobe tega sveta so se priljubile številnim Slovenkam in Slovencem, ki so njegove slike, razglednice in ilustracije vzeli za svoje in jih posvojili kot najboljše upodobitve značilnosti svoje kulture in načina življenja.«

Navedene besede je zapisala dr. Bojana Rogelj Škafar, avtorica in kustodinja velike razstave del slikarja Maksima Gasparija (1883–1980). Intervju z njo smo objavili tudi v našem časopisu in ga lahko še vedno preberete na naši spletni strani. Ob razstavi je izšel katalog z enakim naslovom – Ustvarjene podobe naroda – in v njem bo razstava trajno na ogled. Kdor jo želi videti v živo, pa naj pohiti, v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je na ogled samo še do 2. novembra 2025. Vabljeni, ne bo vam žal.