Utrip Bleda skozi razglednice

Bled – Razstava, ki so jo uradno odprli 4. februarja, prinaša edinstven vpogled v preteklost kraja, ki ga že desetletja opisujejo kot pravi raj. Na razstavi je zbranih več kot sto razglednic, ki obiskovalcem ponujajo vpogled v preteklost in uvid v spremembe v družbenem življenju, gospodarstvu, arhitekturi, turizmu in športu. Gradivo prihaja iz javne zbirke Knjižnice Blaža Kumerdeja Bled ter iz dragocenih zbirk zasebnih zbirateljev, kar skupaj ustvarja raznolik in poglobljen pogled na Bled skozi zgodovinsko lečo. Kot je pojasnil Damjan Mulej, vodja Knjižnice Blaža Kumerdeja Bled, se je ideja o zbiranju gradiva porodila ob selitvi knjižnice v nove prostore leta 2022. »Gradivo smo začeli zbirati že prej, a je priložnost nastopila šele takrat. Velika večina razglednic prihaja iz zapuščine dr. Ivana Turka, priznanega ekonomista in zbiratelja. Po njegovi smrti se je družina odločila zbirko ponuditi javnim ustanovam, kar nas je zelo razveselilo,« je dejal in ob tem povabil tudi vse zbrane, ki imajo doma stare fotografije ali razglednice, naj jih prinesejo v knjižnico, kjer bodo gradivo digitalizirali. »Tako bomo zbirko lahko dopolnjevali,« je dejal.

Razstava obiskovalca popelje v drugačen čas. V čas zamrznjenega jezera, starih vil, v prizore takratnega vsakdanjega življenja ter tudi v utrip dogodkov, ki so nekdaj pomembno zaznamovali kraj. Na ogled so razglednice s podobami jezera, hotelov, Blejskega otoka, pleten, različnih prireditev, Blejskega gradu. Posebno zanimiva je tudi futuristična razglednica prihodnjega Bleda. Na njej sta upodobljena lastnica Grand hotela Toplice Jula Vovk in Janez Kenda, lastnik Hotela Park, karikatura pa se posmehuje njuni viziji turistične pozidave Bleda.

Etnolog Janez Fajfar je ob odprtju razstave razglednice označil pomemben dokument časa. »Razglednice niso bile le lepe podobe – bile so tudi zapis življenjskih trenutkov in dokument svojega časa. Sprva so se imenovale korespondenčni listek. Na eni strani so imele podobo, na drugi samo naslov. Na starejših primerkih je bilo mogoče videti zapis na prvi strani,« je dejal. Ob tem je opozoril tudi na pomen ohranjanja kulturne dediščine in dodal, da se je v zaključevanju posameznih zgodb pokazalo veliko vrzeli. »Zato je pomembno, da dokumenti časa ne ostanejo nekje doma pospravljeni v predalih, ampak se prinesejo v knjižnice, muzeje, kjer gradivo lahko živi za naslednje generacije.«

Na razstavi je zbrane pozdravila tudi direktorica Zavoda za kulturo Bled Lea Ferjan, program odprtja pa so s svojimi nastopi dopolnile Alja Kolman, Petra Frelih in Jasna Cundrič iz Glasbenega centra DO RE MI.