V iskanju bližine v svetu razdalj

Od ponedeljka v Prešernovem gledališču že poteka jesenski vpis v gledališki abonma za novo sezono 2026/2027. Ta prinaša pet premier in pet novih gledaliških zgodb ter povezovanje med več gledališkimi hišami in ustvarjalci v Sloveniji in čezmejnem prostoru. Kot je na predstavitvi prihajajoče gledališke sezone uvodoma poudaril direktor Prešernovega gledališča Rok J. Bozovičar, so jo z razlogom naslovili Poti bližine v svetu razdalj. »Sezono sestavlja pet odrskih zgodb, ki jih druži vera v moč gledališča: da nas ustavi, približa drug drugemu in nam omogoči, da o sebi in času, v katerem živimo, razmišljamo skupaj,« je slogan letošnje sezone na kratko pojasnil Rok J. Bozovičar; da bodo uprizoritve vsebinsko, odrsko in v svojih poetikah zelo raznolike. Dotikajo se vprašanj medsebojnih odnosov, sebstva, dela skupnosti in tujosti, travmatičnosti in smisla.

Osem ur ni ves dan

Prva premiera v letošnji sezoni bo že prihodnjo soboto, 12. septembra, krstna uprizoritev proletarske melodrame Osem ur ni ves dan Rainerja Wernerja Fassbinderja v režiji Sebastijana Horvata in gledališki priredbi Milana Ramšaka Markovića. Spomnimo, omenjeni avtorski tandem je v sezoni 2022/2023 v Prešernovem gledališču v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj pripravil odmevno in večkrat nagrajeno uprizoritev Deževen dan v Gurlitschu.

Priredba Ramšaka Markovića temelji na znameniti, skoraj pozabljeni, a zelo priljubljeni nemški televizijski nadaljevanki z enakim naslovom Acht Stunden sind kein Tag iz sedemdesetih let minulega stoletja. »Serija pripoveduje o tem, kako živi delavski razred, o razdelitvi polja službe, dogajanj v tovarni in problemov, ki se porajajo na delovnem mestu, in na drugi strani prostega časa. V nadaljevanki se obe polji prepletata, z Milanom pa sva za gledališče pripravila dvodelno strukturo,« je na predstavitvi povedal Sebastijan Horvat. In še: »Na prvi pogled je v Osmih urah vse skupaj videti kot napoved sfiženega 'evrokomunizma' ali socialdemokratske tretje poti brez razredne zavesti in boja, ampak dejanja junakov so vseeno revolucionarna, saj spreminjajo dejansko prakso. /…/ Osem ur nam ponuja na prvi pogled neverjetno preproste rešitve: malo manj se ukvarjajmo sami s seboj in se malo več posvečajmo stvarem zunaj sebe.«

Gre za zgodbo o ljubezni in delu, o delavskem vsakdanu in tehnološkem napredku, o bližini, ki nastaja tako v skupnosti kot v tovarniškem okolju. »To je bil čas, ko je sindikat imel še moč, ko je bilo biti delavec stvar ponosa, ko je še obstajalo upanje, da bodo v prihodnosti oni in njihovi otroci živeli bolje. Danes to, da imamo prihodnost v svojih rokah, zveni cinično, saj niti lastnih življenj nimamo v svojih rokah,« je še dodal Horvat. Uprizoritev bo koprodukcijsko povezala Prešernovo gledališče Kranj, Slovensko mladinsko gledališče, Mestno gledališče Ptuj in Hrvaško narodno gledališče iz Zagreba. O sodelovanju med gledališči je s ponosom in zadovoljstvom spregovorila tudi direktorica Slovenskega mladinskega gledališča Inga Remeta.

Kako se naučiti dvojine

Konec oktobra prihaja druga premiera v sezoni, uprizoritev Kako se naučiti dvojine Simone Hamer in Anđelke Nikolić, ki predstavo tudi režira.

Gre za krstno uprizoritev, ki v središče postavlja nekaj, kar pogosto razumemo kot tehnično vprašanje integracije, v resnici pa je globoko človeško vprašanje bližine: jezik. Kdo sme govoriti? Kdo je slišan? Kako zveni svet za človeka, ki živi med nami, a ne govori jezika večine? Uprizoritev je zasnovana kot gledališki učbenik, ki se naslanja na učbenike slovenskega jezika za tujce.

»Ključna inspiracija za predstavo so bile tudi delavnice za osebe s priseljensko izkušnjo, ki so na koncu potekale kar pol leta. Imeli smo generacijsko in narodnostno zelo raznolike udeleženke in udeležence, delavnice pa sva vodili skupaj z Vito Osojnik in so bile dragocen material, ki smo ga integrirale v predstavo,« je povedala dramaturginja in dramatičarka Simona Hamer, ki jo hkrati žalosti, da bo predstava imela večji odmev prav zaradi novega Zakona o tujcih.

changes

Decembra gledalce čaka nova premiera, in sicer uprizoritev sodobne nemške drame Maje Zade changes, ki nastaja v koprodukciji s SNG Drama Ljubljana. Režiser je o predstavi povedal: »Delo changes je sodobna drama Maje Zade, ki skozi dan v življenju para, Nine in Marka, utelesi napetosti sedanjega trenutka. Od zajtrka do večerje potujemo skozi njun dan, izmenično jima sledimo, medtem ko nas soočita s soodvisnostjo javnega in zasebnega življenja, politike, medijev in sočutja. Nina je poslanka, ki se ob mnogih drugih odgovornostih bori za to, da bi preprečila zaprtje varne hiše za ženske, žrtve nasilja. Mark je bil nekoč uspešni odvetnik, ki je po 'burnoutu' postal učitelj; išče smisel v novi obliki življenja. Oba verjameta v spremembe in oba sta utrujena od sprememb; oba nosita zgodovino izgube, molka, neuspelih poskusov. Njun dan se začne zgodaj zjutraj, v kuhinji; po zajtrku se poslovita. Poskusi onemogočanja, težave v šoli, tisoči drobnih dogodkov, ki se nakopičijo v dnevu, govorijo intenzivno zgodbo časa, v katerem se zdi nemogoče doseči spremembo, čeprav se ta sestavlja skozi neštete majhne poskuse in nesporazume. Vsak dan, kot tudi njun dan, je preizkus za njun odnos in njuno etiko.«

Sodelovanje s Prešernovim gledališčem je toplo pozdravila tudi direktorica SNG Drama Ljubljana Ivana Djilas.

Pot

Marca prihodnje leto bodo 57. Teden slovenske drame odprli s krstno uprizoritvijo kultnega romana Pot Nejca Zaplotnika. Dramatizacija Roka Andresa bo izhajala iz romana, tudi iz Zaplotnikovih dnevniških zapiskov, potopisov njegovih sopotnikov in arhivskih dokumentov, predstavo pa bo režirala Mateja Kokol.

»Kmalu ko se je razvedelo, da bo roman doživel odrsko adaptacijo, sem dobil nekaj odzivov tipa 'tu te čakam'. Moj proces dela je bil odgovornost do kultne knjige, ki je doživela veliko ponatisov, ki jo ljudje berejo kot zgodovinsko knjigo v zlatem obdobju slovenskega alpinizma, jo berejo tudi kot samopomoč, kot inspiracijo v življenju,« je povedal Rok Andres in dodal: »Nejčeva knjiga govori o odgovornosti do gore, do poti na goro, do vzpona in sestopa, do kolegov, ki plezajo s teboj, do družine, ki te pričakuje doma ... – v dobi, ko še ni bilo interneta.«

Gre za preplet dokumentarnega, fizičnega in biografskega gledališča. »Živimo v grozljivem času, zato je pomembno, da se vrnemo k sebi, k naravi – največje misli se morajo povedati jasno in naglas … Želim, da bi gledalec v predstavi dobil to izkušnjo. Predstava bo intimna, pristna z izstopajočimi mislimi človeka, ki ga občudujem,« je povedala režiserka Mateja Kokol, dramaturginja Marinka Poštrak pa je Zaplotnikovo knjigo označila kot zanimiv izziv za gledališče in uprizarjanje, kot za samo zgodbo. Pri tem je poudarila zanimiv paradoks: »Zaplotnika je namreč plaz zasul pod goro Manaslu, kar v sanskrtu pomeni gora duha. In Nejčeva zgodba in naša predstava sta zgodba o širini duha in svobodi.«

Osa

Sezono bo z majsko premiero sklenila uprizoritev Osa, psihološki triler britanske dramatičarke in scenaristke Morgan Lloyd Malcolm, ki v središče dramskega dogajanja postavlja travmo, vrstniško nasilje in dolgotrajne posledice ponižanja. Predstavo bo režiral Jure Srdinšek.

»Ob srečanjih dveh nekdanjih sošolk se odpirajo različne družbene teme, kot so razredna neenakost, družinsko in medvrstniško nasilje, razvoj travm, trpinčenje, psihološko spolno ustrahovanje in nadlegovanje ter vprašanje maščevanja in iskanja 'svoje' pravice, z vsem tem pa besedilo ponuja natančen vpogled v mehanizme delovanja sodobnega sveta. Predstava bo raziskovala življenje in razvoj najrazličnejših travm, ki so posledica družbenih razmer in ki jih ustvarja prevladujoča družbena ureditev. To so pogoji, ki rojevajo in povzročajo nadaljnje, očitno in neposredno nasilje, kar pušča hude posledice na ljudeh, ki po mnogih letih potlačitve iščejo svojo pot do pravice,« je o igri, ki bo zaključila žanrsko bogato prihajajočo sezono, povedal režiser Jure Srdinšek.