Aleš Štular, avtor makete letala DC-3, razstavljene v prostorih ALC Lesce, kjer je bil pred sedemdesetimi leti potniški terminal s čakalnico, vstopnim pultom ter policijo in carinikom / Foto: Tina Dokl
V Lescah so nekoč vzletala in pristajala velika letala
Dne 17. junija je minilo natanko sedemdeset let, odkar je na leškem letališču, uradno poimenovanem Letališče Lesce - Bled, prvič pristalo za tiste čase veliko potniško letalo DC-3. Ob obletnici so preteklo nedeljo pripravili dan odprtih vrat in priložnostno razstavo.
Lesce – Letalo Jugoslovanskega aerotransporta (JAT) je priletelo iz Skopja in v Lescah pristalo točno ob 19. uri. S tem letom je Bled prvič dobil letalsko povezavo z večjimi mesti v državi in tujini, izvemo na razstavi, ki so jo na leškem letališču pripravili ob obletnici.
»Letalo je vodil pilot Avgust Grošelj, drugi pilot je bil Stanislav Gjorgević, radiotelegrafist pa Milan Vukobratović. Od 28 potnikov je prvi izstopil Boris Ziherl, član izvršnega sveta Ljudske republike Slovenije, za njim pomočnik komercialnega direktorja JAT Svetislav Vukosavljević pa štirje angleški državljani in nato vsi drugi.«
S tem letom je bila vzpostavljena redna petkova linija Skopje–Beograd–Zagreb–Lesce; ob sobotah je letalo letelo v obratni smeri. Leta 1956 je JAT vzpostavil še dve redni liniji, trikrat tedensko na relaciji Beograd–Zagreb–Lesce in obratno ter enkrat tedensko Dubrovnik–Lesce–Dubrovnik. Tako je bilo vse do leta 1963, ko je bilo odprto novo letališče na Brniku, leško pa je od takrat namenjeno športnim in turističnim letom.
Razstavo si je preteklo nedeljo na dnevu odprtih vrat današnjega Alpskega letalskega centra Lesce ogledal tudi eden od Leščanov, ki je leta 1960 kot otrok prav z DC-3 potoval iz Lesc v Dubrovnik. Pravi, da so mu starši to omogočili ob koncu uspešno zaključenega šolskega leta, ker je ves prosti čas preživel ob letališču in opazoval letala, ki so vzletala in pristajala. »Zdi se mi, da je letalo v Lesce priletelo z Dunaja, na letališču sta bila zato tudi miličnik in carinik, a tako je bilo samo eno leto; linijo so po kakšnem letu opustili, očitno se ni obnesla. Zelo posebna izkušnja je bila, približno tako, kot če bi se danes peljal s concordom, če bi še letel ...« se še danes spominja neverjetnih občutkov, ko se je letalo dvigovalo od tal in se je zemlja začela odmikati.
»Malo me je bilo strah, zato sem zagrnil zaveso na oknu, a le za kratek čas. Nato sem ves čas poleta opazoval svet pod seboj. Posebej dobro se spominjam pogleda na dalmatinske otoke. Zame je bila to res neverjetna izkušnja.«
V Dubrovniku so ostali dva dni, nato pa so se vrnili z ladjo do Reke in nato z vlakom v Lesce.
Danes je Letališče Lesce namenjeno športnemu in turističnemu letenju. Odprto je vsak dan med osmo zjutraj in osmo zvečer, je povedal upravnik Marko Fijavž. Povprečno na dan pristane oziroma vzleti od deset do petnajst večinoma manjših športnih in jadralnih letal, polovica uporabnikov letališča je tujcev.
»Na leško letališče prihajajo turisti z vsega sveta in tudi domačini,« pa je povedal Aleš Štular, ki na letališču z letalom cessna 172 izvaja panoramske lete. V nedeljo dopoldne so bili njegovi potniki obiskovalci iz Idrije in skupina Dolenjcev. »Vsem je najbolj všeč pogled na Bled in Vintgar, ampak marsikdo je preprosto navdušen nad samo izkušnjo letenja.«
