V zraku pometli s konkurenco

Slovenska ekipa, ki sta jo poleg Andreja Mlakarja sestavljala še Iztok Ogulin in Vid Gladovič, je letos na svetovnem prvenstvu v zračnih bojih z radijsko vodenimi modeli letal WASG 2025, ki je potekalo na športnem letališču Ballenstedt v Nemčiji, osvojila prvo ekipno zmago Slovenije v zgodovini tovrstnih svetovnih prvenstev. V zračnih bojih v dveh kategorijah, to sta prva svetovna vojna in druga svetovna vojna, se je v štirih tekmovalnih dneh pomerilo okrog devetdeset pilotov z vsega sveta. V obeh kategorijah se v polfinale uvrsti najboljših 18 pilotov, ki se zadnji dan pomerijo še v polfinalu in finalu, razloži Andrej Mlakar, član Modelarskega društva Čuk Škofja Loka.

Omenjena tekmovanja, ki jih organizira Mednarodna letalska zveza, potekajo vsaki dve leti. »Prijave se odprejo že leto dni prej, da se lahko ustrezno pripraviš,« pojasni Mlakar. Tekmovalci morajo izdelati lastna letala in jih do popolnosti prilagoditi zahtevnim pravilom. Letala zvesto posnemajo lovce iz prve in druge svetovne vojne, piloti pa do popolnosti izpilijo svoje taktike. »Na prizorišču tekmovanja se zberemo že dva dni pred tekmo in razstavimo svoja letala, da si jih lahko ogledajo drugi tekmovalci in se tudi pritožijo, če menijo, da niso izdelana po pravilih. Cilj je v kar največji možni meri poustvariti letala, kakršna so uporabljali v prvi in drugi svetovni vojni.« Potem sledijo štirje tekmovalni dnevi, v katerih poskušajo zbrati čim več točk. Med drugim si prizadevajo prerezati čim več trakov svojih nasprotnikov, obenem pa dodatne točke prinaša, če svojega ohraniš celega – vsako letalo je namreč opremljeno z dvanajst metrov dolgim rdečim trakom. »Pri prvi svetovni vojni pa so še talni cilji, to so meter visoki stebrički, ki jih moraš podreti s krilom. Seveda moraš pri tem zelo paziti, da se ne dotakneš tal.« Točke v bojih v prvi svetovni vojni prinaša tudi, če so letala klasične gradnje, torej iz lesa in folije ter s petkubičnim motorjem s pogonom na metanol oziroma nitrometan. »Sam imam kljub temu raje električne motorje in se na ta račun odpovem dodatnim točkam,« prizna Mlakar. Tudi za drugo svetovno vojno zahtevajo letala klasične gradnje, a so lahko že bolj dovršena in so lahko izdelana v kalupih iz karbona in steklene tkanine. »Sam sicer najraje uporabljam stiropor ali stirodur in papir, saj je s tem najenostavneje in najceneje izdelati letalo ter ga potem popravljati.« Za vsako tekmovanje ima namreč pripravljenih več letal. Na svetovnem prvenstvu je imel s sabo kar kar dvanajst letal, za vsako kategorijo po šest. V kategoriji prve svetovne vojne so ostala cela tri njegova letala, v kategoriji druge svetovne vojne pa je sicer enega v boju poškodoval, a ga je še isti dan popravil in z njim letel naprej. Ko si v zraku, imaš sedem minut časa, da zbereš čim več točk, naenkrat pa je v zraku osem letal. »Vse skupaj je zelo adrenalinsko,« poudari Mlakar in doda, da se včasih šali, da je vse skupaj kar malce mazohistično, ko se trudijo s sestavljanjem vedno novih letal, da jih potem razbijejo. Kot pravi, ima sam kar precej smole s tem – na zadnjih dveh tekmah v Sloveniji je razbil kar šest letal. Ocenjuje, da vsako letalo domače izdelave stane okrog sto evrov; 180 evrov je vreden samo motor, a ga uporabi večkrat.

Andrej Mlakar je bil letos zelo uspešen tudi na tekmovanjih v Sloveniji. »Vsako leto je od osem do deset tekem. Čeprav sem letos nekaj tekem izpustil, sem vseeno zbral dovolj točk, da sem bil tretji v skupnem seštevku.« Treningi v Sloveniji niso preprosti, saj ni na voljo veliko primernih prostorov za vajo. Sam se najpogosteje odpravi na njemu najbližje zasebno športno letališče v Mali Ligojni pri Vrhniki. Za letenje z modeli letal ga je navdušil oče, ki ga je že pri šestih letih jemal s seboj na travnik v Žireh, kjer so se zbirali modelarji. »To imam očitno že v krvi, saj je bil oče tudi navdušen jadralni zmajar, mama padalka, stric pa je celo predsednik Društva letalcev Kragulj.« Prvega tekmovanja se je udeležil pri osmih letih. Tekmuje tudi v kategoriji prostega stila, pri katerem pa je poudarek na čim bolj atraktivnem letenju s čim več zahtevnimi figurami, s čimer poskušajo navdušiti sodnike. »Ob tem se predvaja glasba, spuščajo dimne rakete ... To je res pravi spektakel.« Pozimi čas večinoma preživlja v delavnici ob novih modelih letal in se v mislih že pripravlja na prihodnjo sezono, ko se bo udeležil tudi dveh evropskih tekmovanj na Finskem.