Veliki orkester na malem odru

Ko razmišljam, kaj bom napisal v prihodnjih besedah in stavkih, da bi z njimi vsaj malo pričaral drugi samostojni koncert kranjskih simfonikov, sem v zagati. Kar smo prvega aprila zvečer v dvorani Doma krajanov Primskovo slišali in videli, je pravzaprav neopisljivo. Verjamem, da je občinstvo polne dvorane v teh pomislekih z menoj.

A vendarle. Simfonični orkester Mestne občine Kranj, ki deluje dobri dve leti pod vodstvom vsestranskega dirigenta Tomaža Kukoviča, je tokratni prvoaprilski koncert naslovil Simfonična potegavščina. Program, ki smo ga na koncertnem listu prejeli ob vstopu, je bil precej navihan, saj je obetal zares široko glasbeno doživetje. Orkester je namreč v za simfonične sestave značilen program del klasičnih skladateljev vključil nekaj sodobnih pristopov h glasbi in v zvočno podobo koncerta vključil tudi neobičajne »inštrumente«.

To sta nakazala že uvodni Nokia Waltz Francisca Tarrege v aranžmaju Tomaža Kukoviča in The Waltzing Cat Leroya Andersona, v popolnosti pa navdušila skladba Gašperja Jereba D4LJ1N3C Z4 QK1J4, ki jo je duhoviti povezovalec programa Marjan Bunič prevedel v Daljinec za Kukija in v nadaljevanju uspešno z njim vodil, kot je dejal, avtomatiziranega dirigenta in njegov orkester. Spoznali smo vse funkcije daljinca od play, pause, stop (igraj, odmor, stop) do različnih hitrosti, prevrtavanj, raznih glasbenih zvrsti, nosilcev zvoka, kot je recimo vinilna plošča, ki včasih tudi »preskakuje« ... Prav za vse pa je orkester za osnovo igral Brahmsov Madžarski ples št. 5. Si predstavljate Brahmsa, povezanega s Čajkovskim, nekakšen »čardaš balet«? Vse tu opisano so zaigrali kranjski simfoniki.

Ko so v finalu Haydnove Simfonije št. 45 glasbeniki začeli odhajati z odra, je nastopil tolkalski del koncerta. Dirigent je delavcem na odmoru za kavo postregel lončke za kavo in ti so odigrali skladbo Coffee Break Marka Forda in Eweline Bernacka Ford, nato so v skladbi Brush 'n' Brooms Stefana Landesa z metlami počistili oder. Da, moč je igrati tudi na lončke in metle. Po vrnitvi orkestra na oder smo uživali še v sodelovanju orkestra s solistom, ki je igral na nakovalo, ali pa skupino »delavcev«, ki so igrali z brusnim papirjem. Da je mogoče igrati tudi na pisalni stroj, smo slišali v še eni Andersonovi – The Typewriter (Tipkarica).

Koncert so kranjski simfoniki zaključili z venčkom melodij iz animiranih filmov, ki jih je v skladbo What's Up At The Symphony aranžiral Jerry Brubaker, seveda pa je sledil prav poseben dodatek. Straussova Koračnica Radetzkega je tokrat zvenela drugače, tako kot jo je pred skoraj dvajsetimi leti aranžiral Tomaž Završnik - Foma. Najprej koračnica v dvočetrtinskem taktu, nato valček v tričetrtinskem taktu in spet koračnica z malo polke ... V kakšnem ritmu naj torej ploska občinstvo? Prvi april pač in verjeti gre, da bodo dolg stoječ aplavz, ki je sledil v dvorani, kranjski simfoniki v prihodnje izkoristili v kakšni novi skladbi.