Verjel v samostojnost in neodvisnost

Vitomir Gros, potomec družine Majdič, se je rodil v izgnanstvu, v Skradu pri Delnicah, od koder so se po vojni vrnili v Kranj. Po diplomi iz energetike na ljubljanski Fakulteti za strojništvo se je uveljavil kot vrhunski strokovnjak s področja strojništva, predvsem izdelave vseh vrst turbinskih strojev in pionirskega razvoja sušenja s sončno energijo. Skupaj z očetom Ožboltom Grosom sta leta 1970 ustanovila obrt za izdelavo turbostrojev, po osamosvojitvi Slovenije pa sta jo z ženo Romano preuredila v družbo z omejeno odgovornostjo in jo kasneje predala sinu Samu.

Podjetniška pot Vitomirja Grosa se je začela prepletati s politično, ko so razmere, zlasti za obrtnike, postale nevzdržne. »Davki so se nerazumno stopnjevali, inšpekcijski pregledi so služili kot orodje zoper tiste, ki se s tedanjim režimom niso strinjali. Vse pozicije so v rokah držali komunisti, tako tudi na kranjskem obrtnem združenju, kjer je bilo med okoli 2000 člani le 19 komunistov,« je pojasnil Gros. Leta 1986 so se zato nekomunistični obrtniki odločili, da se udeležijo volitev v organe Obrtnega združenja Kranj, in zmagali. »Kot predsednik kranjskega združenja sem dosegel njegovo neodvisnost od Zveze obrtnih združenj Slovenije, saj ta za članstvo razen pobiranja članarin ni storila ničesar koristnega. Z uspešno ustavno pobudo sem prav tako dosegel, da je združevanje gospodarskih subjektov v zbornice prostovoljno.«

Konec leta 1989, ko je bilo v Jugoslaviji še prepovedano ustanavljati politične stranke, so ustanovili Slovensko obrtniško stranko (SOS), zgrajeno na načelih klasičnega liberalizma. »Na moje vztrajanje je Slovenska obrtniška stranka sklenila koalicijo s koalicijo Demos, kar je bilo ključno za njeno zmago na državnih volitvah leta 1990,« je spomnil Gros. SOS se je po volitvah preimenovala v Liberalno stranko, nato pa zaradi socialnih nepravičnosti v Socialno liberalno stranko.

Vitomir Gros je ves čas trdno verjel, da je ustanovitev samostojne, suverene in neodvisne države Slovenije mogoča in nujna. Med prvomajskimi prazniki leta 1990 sta z Demosovim ministrom za turizem Ingom Pašem v Sorici v rojstni hiši slikarja Ivana Groharja spisala Deklaracijo o suverenosti Slovenije, ki je bila z manjšimi spremembami sprejeta 2. julija 1990. »Od takrat je Slovenija dejansko samostojna država. To dejstvo je potrdil z enotno ljudsko voljo še plebiscit, ki je bil na prizadevanje Liberalne stranke izveden pod normalnimi pogoji,« je pojasnil Gros, ki je bil član številnih skupščinskih odborov in nasprotnik pogubnega privatizacijskega zakona.

Vitomir Gros je bil na čelu kranjske občine devet let, sprva pet let kot predsednik skupščine velike kranjske občine, nato štiri leta kot župan Mestne občine Kranj. Čas njegovega županovanja je pomenil čas napredka in razvoja, podpiral je kranjsko gospodarstvo in nasprotoval razprodaji ter uničevanju dobrih gospodarskih subjektov. Med drugim so v tistem času v sodobno cesto preuredili Škofjeloško cesto in Jezersko cesto, ki so jo začeli prenavljati z mostom vred. Tako v mestu kot na podeželju so gradili šole, ceste, športne objekte, gasilske domove, infrastrukturo. Že leta 1996 so načrtovali koncertno dvorano nasproti dijaškega doma, novo tribuno na stadionu z atletsko dvorano pod njo in druge stvari. »Trdim, da je bilo v času mojega županovanja z bistveno manj zaposlenimi in manj porabljenega denarja storjenega bistveno več kot v katerem koli drugem mandatnem obdobju pred in po tem.«

Vse od ustanovitve je Gros aktiven član društva Združeni ob Lipi sprave, saj meni, da se bo po tragičnih od nasilnega komunizma povzročenih medvojnih in povojnih dogodkih moral slovenski narod med seboj spraviti preko spoznanja resnice, priznanja, kesanja in odpuščanja, če bo želel obstati kot uspešen. Ukvarja se z denacionalizacijo svoje širše in ožje družine, ki v 33 letih v večinskem delu še vedno ni končana. Urejeno družino s prizadevnimi otroki in vnuki si oba z ženo štejeta za svoj največji življenjski uspeh.