Vernon Subutex 3

»Vročino sovraži zato, ker vse pomehkuži. Obenem pa povzroča tudi hude stilske probleme: blesave klobuke, odurne sončne špegle, prekratke hlače, ostudna obuvala. To je, kot da bi gledal folk plesati groteskno kolo, izseček najhujših produktov človeštva. Okoli njega so gruče degenov, na mrtvo nažganih najstnikov, bajsik v sarongih, mulcev, ki zganjajo cirkus za fotke svojih debilnih staršev, bolestno zavaljenih bab, ki goltajo pisane sladolede ... In še najbolj absurdna, najbolj razširjena stvar: turizem na kolesih. Najemajo bicikle, skiroje, kočije, rolke, kar koli, kar vozi; in potem se furajo mimo z velikanskim nasmeškom, pri tem pa skoraj zgazijo vse, kar jim pride na pot. /…/ Sovraži razkošne jahte, razvrščene na drugi strani avenije, v pristanišču. Bruha nanje, prezira jih z nasladnim besom. Ko je bil še majhen, so se ljudje njegovega stanu sprehajali po marinah in se ustavljali, da bi si ogledovali ladje bogatašev. Bile so obljuba potovanj, drugačnih svetov, pravega razkošja. Danes se revni ne ustavljajo več. Bogastvo sprejemajo kakor udarec v gofljo, ko grejo mimo – pokasirajo ga, zanje je to kot aperkat. Ampak zakaj bi človek sanjaril o tem? Cele kile dreka, videti so kot plastične igrače. Edina prednost tega šita je, da vsi vejo, koliko stane. Če se Xavierja vpraša, bi moral kdorkoli, ki zapravlja svoj keš, da si nabavi tako mašino, direkt na pregled k psihiatru. Slava enega odstotka. Vsi imajo enake jahte, poravnane v vrsto. Razlikujejo se samo po velikosti. S pomočjo velikosti sporočajo sosedu 'glej, več kinte imam kot ti'. Na vseh ladjah je ena sama zastava, in to ista. Zastava tistih, ki utajujejo davke, ki odpirajo off-shore račune, ki preprodajajo, ki niso podvrženi istim zakonom kot vsi drugi. Zastava enega odstotka in njegovega bližnjega kroga. Lastniki so rojeni v različnih državah, so Kitajci ali Arabci ali Rusi, plujejo pa vsi pod isto zastavo. Bančni jezik je metajezik. Zavzel je mesto univerzalnega novoreka. V primerjavi s tem je bila kraljevska od boga dana pravica samo bedno prčkanje, bebava obrt, skozi mrežo katere se je slehernik zlahka izmuznil. Bančni jezik pa je vse kaj drugega. Nikogar ne zaobide.« (str. 122–123)

Dobili smo še tretjo knjigo iz pariške sage o »drugačnem« Parizu, ki jo odlikuje tudi njen posebni jezik. Glavni junak Vernon Subutex se v tej knjigi s svojo pisano druščino prvič poda v provinco. Eden od apostolov iz te klape je falirani scenarist Xavier, čigar sovraštvo do bogatašev razberemo v navedenem odlomku. In takih je še veliko …