Alenka Mirtič Dolenec / Foto: Osebni Arhiv

Alenka Mirtič Dolenec / Foto: osebni arhiv

Veselim se prav vsakega dneva

Rožnati oktober je mesec ozaveščanja o raku dojk. Alenko Mirtič Dolenec je diagnoza rak našla v letih polnega zagona, dobrega počutja. Zdravljenje gre po protokolu naprej, za njeno telo in dušo skrbijo medicina, njena neizmerna volja in moč ter objemi najbližjih in prijateljev. Pozitivna ostaja na svojih poteh in niti za trenutek več ne pozabi, kaj je v življenju resnično pomembno.

»Diagnoza rak me je našla v letih polnega zagona, dobrega počutja. Zgodilo se je jeseni leta 2022. Z mami sva redno na dve leti hodili na preglede in mamografije, saj imajo raka sestre po njeni strani. Nekajkrat sem že zatipala bulico v dojki, dva­krat so jo na Onkološkem inštitutu punktirali, a je bila vedno vodena. Leta 2021 so mi zatekle podpazdušne bezgavke na levi strani, a preiskave niso pokazale ničesar sumljivega.« Tako kot je prišlo, tako je minilo, se spominja Alenka Mirtič Dolenec iz Mojstrane. A je prišlo leto 2022.

»Poleti 2022 so me povabili v program Dora. Prijazno sem se jim zahvalila in povedala, da se bom naslednje leto spet oglasila v Centru za bolezni dojk v Kranju in da grem sedaj na dopust. Gospa na drugi strani pa mi je dala datum konec avgusta, in ko se je datum približeval, sem jih ponovno poklicala in rekla, da žal ne morem priti, ker imam službo, da težko vzamem bolniški dopust.« A je bila prijazna gospa, ki se je izkazala za Alenkinega angela varuha, tudi zelo vztrajna.

Na septembrski dan je zaradi številnih drugih vsakdanjih obveznosti dobesedno pritekla do Dorinega zabojnika na Jesenicah, kjer so jo slikali, čez dober teden dni pa prejela klic, naj se zglasi na debeloigelni biopsiji dojk pod ultrazvokom. Slutila je, da je v njeno življenje vstopil rak.

Dobila je solzne oči in zadihala

V ordinaciji so za mizo sedeli sestra, zdravnik, Alenka in njen mož Marko. »Zdravnik je z mirnim in prijaznim glasom povedal, da so izvidi pozitivni. 'Aha, a to pomeni, da imam raka?' sem vprašala. Pritrdil mi je. Prosila sem za kozarec vode, dobila solzne oči in zadihala.« V čakalnici pred ambulanto je našla mesto čudovita slika. »Začutila sem njeno moč in energijo, ki me še vedno drži. Slika Milinke avtorice Mirjam Senica me je začarala; njena toplina, moč barv in optimizem.« Prav takšna, kot je Alenka, ki se je odločila, da bo zmogla vse, korak za korakom. Od prvega trenutka je zaupala medicini, zaupala sebi. Trdno odločena, da obdrži samo enega raka (po horoskopu), svojega moža.

Sledile so preiskave, pregledi, razgovori. Kot poudarja Alenka, vse s polno mero razumevanja in strokovnostjo osebja. »Marko je hodil z menoj, me čakal pred ambulantami. Imela sem veliko vprašanj, pomislekov in v tistih trenutkih je Marko prevzel del spomina, bremena. Vse odločitve o zdravljenju so bile moje, a vse ob močni in ljubeči podpori najbližjih.«

»Mami, 'maš ti to!«

... sta bila prepričana njena sinova Primož in Domen. Bolezen jih je povezala še bolj. Da bo vse v redu, je zagotavljala tudi mami in očetu. »Staršema sem rekla, da naj nič ne skrbita. Nisem jima želela delati neprespanih noči, a vem, da mi to ni čisto uspelo.«

»Hvala sem vsem in čisto vsakemu posebej, da je zmogel, da še vedno zmore … skupaj z menoj. Vse bo, kot mora biti.« (Alenka Mirtič Dolenec)

Novembra 2022 je bila operirana. »Operacija je uspela, odstranili so rakasto tvorbo na levi dojki in odstranili tri bezgavke, ki so bile vse negativne.« Prišla je v domačo oskrbo. Fantje so kuhali, pospravljali, prali in likali ter jo razveseljevali z zvoki hišne skupine Gajst'n band. Sledila so obsevanja v Ljubljani. »V avtu sem imela odejo in vzglavnik, večino poti sem prespala. Moja šoferja, večinoma Marko in kdaj tudi Primož, sta me vedno varno pripeljala do cilja. Na Onkološkem inštitutu nam je medicinsko osebje vedno namenilo nasmešek in prijazno besedo. Imaš občutek, da nisi le številka, ampak Alenka, za katero se trudi nešteto ljudi – angelov.«

Po odstranitvi jajčnikov konec marca 2023 in takojšnjem prehodu v menopavzo je na hormonski terapiji. Zaradi limfedema leve roke nosi kompresijske pripomočke. »Stranski učinki seveda so. Z bolečino se nekako navadiš živeti, ne obupujem. Imam določene omejitve, a vem tudi, kaj lahko delam. Moj kozarec je vedno na pol poln, vedno se najde rešitev.«

Pridružitev Združenju Europa Donna

»Nisem tip človeka za branje forumov, želela pa sem koga kaj vprašati. Že kmalu po diagnozi sem vstopila v Združenje Europa Donna in se povezala s skupino Bohinj. Za njihove nasvete, spodbude, pozitivizem sem jim neizmerno hvaležna. Članstvo me je obogatilo na drugačen način – pokazalo mi je, kaj pomeni biti borec, držati skupaj. Pomagati sem začela pri ozaveščanju, podprla sem preimenovanje skupine Bohinj v skupino Zgornje Gorenjske in postala ena od dveh podpredsednic. Mislim, da lahko skupaj veliko naredimo pri ozaveščanju in pravicah bolnikov z rakom.« Oba z Markom sta njihova člana, z njimi hodita tudi na izlete, druženja in cenita življenje.

Srčna učiteljica

Alenka Mirtič Dolenec je po poklicu učiteljica. To poslanstvo, ki ga ne bi zamenjala za nič na svetu, predano opravlja že več kot trideset let. Poučevala je razredni pouk, slovenskega jezika uči otroke v zamejstvu v Ukvah, trenutno pa je zelo vesela, da lahko skupaj s kolegico poučuje otroke in mladostnike na pediatričnem oddelku jeseniške bolnišnice. »Ne morem načrtovati dneva vnaprej, ostajam prilagodljiva, empatična, razumevajoča. To je velika šola tudi zame, kjer še bolj dajem vse od sebe. Naloge prilagodim, se po potrebi povežem s šolo bolnika, včasih otrok ni pri volji delati in bi raje ustvarjal, včasih delaš z otrokom individualno ...« Za vse rakave bolnike, ki so se vrnili v delovno okolje, pa se ji zdi pomembno, da delajo v sproščenem vzdušju, pozitivnem okolju.

Lažje je, če deliš

S prvim dnem, ko je izvedela za diagnozo, je vsakemu brez oklevanja povedala, da ni v šoli, ampak doma, ker ima raka. »Vsak človek ima svojo zgodbo, polno čustev, takšnih ali drugačnih. Vsak se ni pripravljen pogovarjati o svoji bolezni, izpostaviti družine. Kljub temu sem prepričana, da mi je lažje, če svojo izkušnjo delim, ker mi to olajša dušo. Ni rečeno, da me vsakdo tudi razume. Mogoče pa bom s tem, ko pripovedujem svojo zgodbo, pomagala komu, da se bolj odpre, pripomogla k še boljšemu odzivu v programe Dora, Svit, Zora, ki jih imamo državljani brezplačno na voljo od določenega leta starosti.«

Pogosto si zamrmra Alyino pesem Dobro jutro, življenje, lahko noč, negativa ... Izkušnja z rakom jo je naučila tudi drugačnih pogledov na življenje, z manj naivnosti. »Veselim se prav vsakega dneva, vsakodnevno se učim, na pot mi prihajajo izzivi, življenje me preizkuša, včasih na meji mogočega. Spoznavam ljudi, ki vstopijo v moje življenje oziroma izstopijo iz njega z razlogom, hvaležna obojim. Hvala vsem pozitivnim in iskrenim ljudem – rada vas 'mam.«