Villa z Islandije

Ko je nedavno preddvorski župan Rok Roblek ob zadnjem odmevnem dosežku zdaj Preddvorčana Aleša Česna – skupaj z Britancem Tomom Livingstonom sta v začetku avgusta v alpskem slogu preplezala prvenstveno smer po zahodnem grebenu na Gašerbrum III (7952 m n. m.) v Karakorumu, kar je šele tretji vzpon na ta najvišji neosemtisočak – pripravil sprejem zanj, smo spoznali tudi njegovo partnerko, Islandko Vilborg Arno Gissurardóttir.

Vreme

Par že štiri leta živi v Sloveniji, dve leti in pol v Mačah. Villo izjemno navdušuje slovensko razmišljanje o zdravem načinu življenja, kako Slovenci radi vrtnarijo in da je v primerjavi z islandskim tukajšnje vreme »prav stabilno«, kot se izrazi. »Na Islandiji je vreme precej drugačno, bolj ekstremno. Temperature so nižje. Ne manjka vetra, megle, dežja, pozimi snežnih metežev … Slabo vreme tu traja morda uro, del dneva, na Islandiji pa nevihte, snežni meteži lahko trajajo več dni. Na Islandiji je nemogoče napovedati, kakšno bo vreme od sezone do sezone, tako da imaš kot turist lahko ob njenem obisku izjemno srečo ali pa veliko smolo,« pripoveduje.

Na Islandiji ni priimkov

Villa ima dve imeni, ker je Gissurova hči, pa jima je dodano ime Gissurardóttir. Tekoče govori angleško, slovensko razume posamezne besede, zna tvoriti preproste stavke. Trenutno po spletu zaključuje magisterij iz kriznega menedžmenta, tako da veliko časa preživi pred računalnikom, potem pa bo resneje pristopila k učenju slovenskega jezika, pove.

Na Islandiji je imela kar nekaj let potovalno agencijo. Študirala je turizem in razvoj podeželja, kar je nadgradila najprej z magisterijem iz poslovnega menedžmenta. Odraščala je v Reykjaviku, v otroštvu pa je precej poletij preživela v Westfjordu. Pri 14 letih je začela delati v hotelu, kar je imelo velik vpliv tudi na njeno kasnejšo odločitev za delo v turizmu. V mladosti so jo zanimali različni športi, potem je odkrila plezanje. Je tudi gorska reševalka. Aleša je spoznala preko skupnega prijatelja, sicer Islandca, enega od ekspedicijskih partnerjev. Česen je takrat skupaj s prijateljem Markom Prezljem na Islandiji imel tečaj turnega smučanja. Takrat sta bila oba samska, navezala sta stik že pred Aleševim prihodom na Islandijo ... »In ostalo je zgodovina,« se nasmehne Villa.

V Mačah uživa

Ko sta kupovala hišo, Villa ni imela posebnih zahtev. Želela pa si je predvsem lokacijo, kjer ni megle, in da lahko iz hiše vidi v daljavo. Tudi gozdov ni ravno vajena, saj jih na Islandiji ni veliko. Selitev v drugo deželo ji je seveda predstavljala odgovornost, saj je za seboj pustila velik del svojega življenja, vendar jasno pove, da je bila pripravljena na spremembo. V preteklosti je veliko potovala, zdaj manj, še vedno pa jo podjetja najemajo kot motivacijsko govornico. Skozi življenje gornice je namreč doživela marsikaj, se srečala z različnimi čustvi, kar ji zelo dobro služi pri njenih predavanjih, govorih.

Konec oktobra Aleš Česen odhaja na Antarktiko, tokrat Villa ostaja doma. Delal bo kot gorski vodnik, saj v kampu, kamor odhaja, potrebujejo gorske vodnike, ki delajo v Alpah, predvsem zaradi varnosti za skupino ljudi, ki si privoščijo tovrsten, bolj avanturističen obisk Antarktike.

Drago ali poceni

Seveda beseda nanese tudi na to, kako je Islandija za Slovence vseeno zelo draga dežela. Po cenah jo lahko primerjamo s Švico ali Norveško. »Pivo v baru je 10 evrov ali več,« je nazoren Aleš. Villa ga dopolni, da so plače res precej višje kot v Sloveniji, a je tudi življenje dražje. Predvsem pa je zanimiv podatek, da so tam stanovanjska posojila tako draga, da Islandci potrebujejo v povprečju kar štirideset let in več, da odplačajo nepremičnino … »Lepo bi bilo, da odplačaš posojilo, preden umreš,« še smeje doda Vilborg Arna Gissurardóttir.