Visoki jubilej kulture v vaseh pod Triglavom

Dovje – Na petkovi slavnostni akademiji so v besedi predstavili bogato in navdušujočo kulturno dejavnost v vaseh pod Triglavom. Kot sta dejala voditelja Nataša Mrak in Marsel Gomboc, tudi aktualni predsednik društva, ki se je pred 75 leti preimenovalo v KUD Jaka Rabič Dovje - Mojstrana, so si prebivalci konec 19. stoletja dolge zimske večere krajšali s petjem, plesom in igrami. V tej zibelki ljudske ustvarjalnosti se je znašel kleni domoljubni duhovnik Jakob Aljaž ob prihodu na Dovje leta 1889. Aljaž, nadarjeni zborovodja in skladatelj, je zbral pevce v treh zborih. Dovške skrinje so se polnile z narodnimi nošami, pevske »skušne« so preraščale v vaje za igre s petjem, nastopi so se začeli kar vrstiti. Leta 1908 je Aljaž trideset domačinov peljal na Dunaj, kjer so pred cesarjem nastopili s Svatbo iz Zlatoroga. Tik pred prvo svetovno vojno, leta 1914, je na Dovjem ustanovil Katoliško izobraževalno društvo.

Seme različnih kulturnih dejavnosti še poganja

... a vse to ne bi bilo mogoče, kot je poudaril Gomboc, brez odrekanj in veselja posameznikov, generacij, ki so orale ledino, ki so preživele najhujša vojna leta in niso obupale, vse do sedanjih generacij, ki opravljajo to poslanstvo v drugačnih časih. Izšel je tudi zbornik 110 let kulture od Aljaža do danes s predstavitvijo društvenega dela, tudi izjemnih posameznikov s poudarkom predvsem na zadnjih desetih letih. Tajnica in nekdanja predsednica društva Metka Kern Trček je s pisno besedo in zbiranjem slikovnega gradiva poskrbela, da stvari ne bi utonile v pozabo. Naslovnico zbornika in jubilejno razglednico krasi slika Antona Karingerja z motivom Mojstrana z dolino Vrat iz leta 1865, ki je v lasti Narodne galerije, a so dobili pravico do njene uporabe v društvene namene. Naslovi poglavij Med nami kraljuje, nas povezuje Jakob Aljaž, Igralska skupina Dovški oder, Mladi dovški oder, Folklorna skupina, Ročna dela, Vokalna skupina Triglavski zvonovi, Izobraževalna skupina: Poiščimo korenine naših krajev, Mirko Kunčič in Triglavske pravljice, Aljaževi dnevi ... razkrivajo tančico zanimivega branja.

Društveno dejavnost so prikazali tudi na razstavi, na sobotni večer pa so vse tisto, kar ustvarjajo, prikazali še v živo na osrednji slovesnosti na Dovškem odru v družbi gostov, Slovencev z Reke. Že dan prej pa je obiskovalce razveselil nastop glasbene družine Triler.

Vzor v varstvu jezika, kulture in narave

Pred 35 leti so Jakobu Aljažu postavili spomenik na Dovjem, letošnji Aljaževi dnevi so bili 32. po vrsti v sodelovanju z društvi v kraju, prostovoljci, ki poprimejo za delo. Aljaževe dneve je uradno odprla kranjskogorska županja Henrika Zupan, ki je prireditev označila kot zelo pomembno za ohranjanje kulturne dediščine in spomina na velike ljudi. Ob tem je še sama omenila nekaj letošnjih jubilejev, med njimi 135. obletnico prihoda Jakoba Aljaža na Dovje, in poudarila, kako prav je, da Aljaž ostane vzor v varstvu jezika, kulture in narave – še posebno v današnjih časih globalizacije, članom društva pa zaželela še veliko ustvarjalnosti.

Aljaževe dneve so začeli s četrtkovim predavanjem 40 let organizirane muzejske planinske dejavnosti kustosinje pedagoginje Natalije Štular v Slovenskem planinskem muzeju, zaključili pa v nedeljo z Gustlnovim pohodom pod Triglavsko severno steno na sedlo Luknja in popoldne v farni cerkvi sv. Mihaela na Dovjem s koncertom okteta Suha iz Podjune in mašo.

»Veliko je bilo narejenega na kulturnem področju, veliko spominov, veliko dogodkov, anekdot, posebnih trenutkov, ki bi nam jih lahko zaupal tale naš hram kulture, če bi znal govoriti,« je misli zaobjela voditeljica Nataša Mrak. To mogočno kulturno drevo pa ne bi raslo tako dolgo, če ne bi imelo tudi močnih korenin ...