/ Foto: Pixabay

Foto: Pixabay

Vodka, moški in prazna duša

V senci praznine, 1. del

Maja je prvič okusila alkohol pri petnajstih. Bilo je na valeti. S sošolci so sklenili, da se ga bodo takoj, ko starši odidejo domov in bodo ostali sami, »nalili do amena«.

»Bili smo kot podivjani kozlički. V zaodrju, kjer smo imeli zaključno prireditev, smo skrili kar nekaj zabojev piva in veliko steklenic žganih pijač. Bili smo strašno dobre volje, a starši in učitelji, ki so skupaj z nami obrnili nov list življenja, tega niso niti opazili. Bila sem celo precej ponosna, ko sem opazila, da prenesem več alkohola kot drugi.

Sošolci so se naslednji dan zdravili, meni pa ni bilo nič. Moji starši so bili sicer strogi, a hkrati tudi veliko odsotni, ujeti v lastne skrbi. Mama je sploh bila biser: obsedeno je čistila hišo in svojo kuharsko umetnost postavljala na piedestal, kot da bi s tem želela prikriti praznino, ki jo je čutila v zakonu. Oče je bil tih, zagrenjen moški, ki je večino časa, če je bil doma, preživljal na kavču pred televizijo. Več kot toliko se nista menila zame. Imela sem občutek, da sem bila nekakšna senca, ki se ji je težko izogniti, a je ne bi nihče pogrešal, če bi izginila.

Oče ni vedel, da jaz vem, da vsaj dvakrat tedensko preživi popoldan pri drugi ženski. Uradno je bila sicer njegova računovodkinja. Nekoč sem ju ujela, ko sta se na parkirišču za Mercatorjem 'zalizovala' kot najstnika. Bilo je prav ogabno.

Po svoje sem bila presrečna, da smo se ga na valeti napili. Če se ga ne bi, zlepa ne bi ugotovila, kako pijanost dobro dene. Kadar sem bila pijana, sem pozabila nase in na družino. Če bi mamo in očeta zanimalo, kaj počnem vse dneve zaklenjena v svoji sobi, če bi enkrat samkrat potrkala, morda celo vdrla vanjo, bi moje življenje krenilo po čisto drugih poteh. Še med letnim dopustom sta bila več kot zadovoljna, da sta imela mir pred menoj.

Kot ena boljših v letniku sem se sicer vpisala na bežigrajsko gimnazijo, a ni šlo. Med poukom mi je glava kar sama padla na mizo, saj sem bila ves čas zaradi popite vodke zelo zaspana. Razredničarka me je nekoč celo poslala k zdravniku, prepričana, da imam narkolepsijo.

Alkohol je bil moja obsedenost in moj izhod hkrati. Bila sem tudi zelo osamljena. Vrstnice so se me izogibale, kajti glas o moji drugačnosti se je že dodobra razširil med njimi. Nekatere so me poskušale spraviti v red, a sem se jim samo smejala.

Potem sem nehala obiskovati pouk. Je razredničarka poklicala starše ali ne, ne vem. Doma mi nihče ni nič omenil. Oče je imel preveč opraviti z računovodkinjo, mama pa s kuhanjem. S steklenico v roki in praznino v srcu sem iskala način, kako priti do denarja. Pri šestnajstih sicer še nisem dobro razumela (bila sem še nedolžna), kaj si fantje želijo, sem pa spremljanja internetne ponudbe hitro dojela, kako izkoristiti njihovo pohoto. Vsak moj nasmeh, vsak dotik bi lahko imel svojo ceno.

A kako se prodati? Kako najbolje iztržiti svojo nedolžnost? Po naravi sem bila zelo inteligentna, četudi sem se neprimerno obnašala in razmišljala. Kje si bila mamica moja, ko sem te potrebovala? Ni te bilo! Prijavila sem se na zmenkarije, kot 'sladka jagoda16'.

Število ponudb, ki so prispele že v prvi uri, me je presenetilo. Bila sem ravno prav 'pod gasom', da sem se tega razveselila. Med njimi jih je bilo nekaj, ki so kasneje postali moje stalne stranke. Bili so tudi pomembni posamezniki, ki so se seksa z odraslimi ženskami naveličali in se jim je zahotelo, da se dobivajo z menoj. Ne obsojam jih, kar dobro so me plačevali.

Nedolžnost sem izgubila v enem od hotelskih apartmajev na slovenski obali. Bila sem ravno prav pijana, da se mi je fučkalo. Prodala sem jo za 600 evrov. Takrat se mi je to zdelo ogromno, danes se, nedolžna, za takšen denar ne bi k moškemu niti ulegla. Lahko vam povem, kako je bilo, če vas zanima: moški, ki mi je ponudil najvišji znesek, je bil star že malo čez šestdeset. Ko je stal še pred posteljo, sem opazila, da so se mu 'zmočile' hlače. Očitno je bilo pričakovanje tako močno, da ga je enostavno – prehitelo.

Na neki žurki sem spoznala Nives. Bili sva približno istih let, le da je ona redno obiskovala pouk, bila pa je tudi zelo uspešna učenka. Z občasno prostitucijo si je pomagala, da ji domačih – imela je še več bratov in sester – ni bilo treba prositi za vsak evro. Poiskali sva si stanovanje, kar je bilo zaradi varnosti dobra ideja. Niso bile vse stranke prijazne do naju …

Pri dobrih osemnajstih sem na dan spila vsaj liter vodke. Včasih več, drugič manj. Recimo takrat, ko me je prišla obiskat mama, ki je čez noč ostala v naši velikanski hiši sama, kajti oče se je preselil k svoji računovodkinji. Ko se mi je zjokala na rami, je odšla. Nikoli me ni vprašala, kako sem, kaj počnem, nič. Videla je samo sebe in svoje težave.

Kadar sem bila vsaj kolikor toliko trezna, mi ni bilo prijetno, saj sem se zavedala, da se telesno zelo slabo počutim. Nekaj je bilo hudo narobe z mojim spominom, imela sem težave s koncentracijo, enkrat sem bila izjemno dobre volje, drugič bi, potem ko je moški odšel od mene, najraje ostala v postelji, saj se mi ni dalo iti niti pod prho. Še zmeraj pa sem vedela, kako manipulirati, kako igrati vlogo ali žrtve ali zapeljivke, odvisno od tega, kdo se je znašel pred vrati. Pa nič več nisem 'uradovala' ob večerih, zmeraj le dopoldne. Nives je to počela ob koncu tedna, ko ni imela šolskih obveznosti.

Pri devetnajstih sem čez noč shujšala do neprepoznavnosti. Na pogled sem bila takšna, kot bi bila anoreksična. Pa nisem bila. Če bi toliko jedla, kot sem pila, bi bilo vse drugače.

Nekoč je prišel k meni starejši moški, zelo urejen in negovan. Bila sem slabe volje, saj mi je že prejšnji dan zmanjkalo pijače, denarja za novo zalogo pa nisem imela, pa sem ga sprejela, četudi je bil na videz precej zanemarjen.«

(Se nadaljuje)