Vprašaj rastlino

»Seveda je bilo grozno pustiti psa in papige umreti. Kaj pa drevo življenja in petunije? Tu se miselni poskus konča, vendar upam, da se vam je dvom že razblinil. Zakaj se nam zdi normalno ubiti eno ali več rastlin, medtem ko smo šokirani nad tistimi, ki enako storijo z živaljo? Tudi rastline so žive in čuteče in znanost še ni uspela ugotoviti, ali čutijo bolečino ali ne. Na čem torej temelji različno obravnavanje, ki ga imamo do njih v primerjavi z živalmi? Gre za to, da so nam živali nekoliko podobne, zdi se, da v njihovih očeh beremo naša čustva, v zvokih, ki jih spuščajo, včasih prepoznamo pomen. Imajo usta, tace, ki so podobne nogam, dlake, spolne organe, ki so precej podobni našim. Vsa razlika je v empatiji, sposobnosti, ki jo imamo (ali pa je nimamo), da se povežemo z živim bitjem in razumemo, celo čutimo, kaj čuti drugi. Po najnovejših teorijah naj bi bila takšna sposobnost neposredno povezana z bližino teh 'drugih' v našem evolucijskem drevesu in naj bi bila v zelo majhni meri, če sploh, prisotna v odnosu do rastlin. To se morda ne bi zdelo tako pomembno, če ne bi bila empatija občutek, ki najpogosteje spodbuja naše etično ravnanje: če nismo sposobni sočustvovati z drugim, ne moremo razumeti njegovih potreb in jih posledično upoštevati. Prav zaradi pomanjkanja empatije obravnavamo rastline kot 'vire' ali nedoločne ponudnike 'ekosistemskih storitev' in se ne zavedamo, da so inteligentna in čuteča živa bitja. Tudi to, ali imate smisel za negovanje rastlin ali ne, je odvisno od empatije, toda kako jo lahko imamo, če je videz drugega tako drugačen od našega? To je preprosto in hkrati zelo težko. Treba je ... opazovati.« (str. 87–88)

Knjiga, iz katere je navedeni odlomek, v podnaslovu obeta: Kako nas semena, drevesa in cvetlice učijo biti srečni. No, ta obet je malo pretiran, jaz nisem bil po branju nič bolj srečen. Vsekakor pa nas tudi ta knjiga spodbuja, da bi v sebi razvili oziroma dopustili drugačen odnos, večjo senzibilnost do rastlin. Kako? Naslovi poglavij velevajo: dihaj me, govori z mano, pojej me, glej me, misli name, posadi me, reši me … Glavna razlika med rastlinami in živalmi (in človekom) je najbrž v tem, da rastlinam ni dana svoboda gibanja. Zato pa so v svoji statičnosti preskrbljene z vsem elementarnim. Iz zemlje dobivajo vodo, rastejo v zraku, obseva jih sonce in jim omogoča fotosintezo. Živali pa se lahko gibljejo, vendar morajo kar naprej iskati hrano, ki je dostikrat rastlinska. A rastline so lahko več kot hrana in človek jih ne sme le jesti …