Vsak priimek nosi svojo zgodbo

»Knjiga je kot drugi poskus zgodb o priimkih gotovo bolj premišljeno narejena. Poskusil sem narediti boljšo,« je povedal Mamić in dodal, da je tokrat k sodelovanju povabil tudi hčerko Rebeko Mamić, ki je poskrbela za oblikovanje. A pri raziskovanju ni šlo vedno gladko. »Nekateri jezikoslovci so hoteli mojo prvo knjigo celo prepovedati, ker naj bi prepisoval od njih.« Obtožbe, da si je za priimek Klemenčič izposodil razlago iz latinskega jezika, se mu zdijo neutemeljene. »Beseda clemens izvira iz latinske besede, ki sem jo našel v latinskem slovarju – tega si menda ja ne more nihče lastiti?« je pripomnil.

Priimki so po njegovem mnenju tudi ključ do razumevanja naše identitete. »Na svojo zgodovino ne moreš biti ponosen, če je ne poznaš. Priimki so dediščina, ki je stara skoraj tisoč let, Slovenci pa imamo nekaj priimkov, ki so med najstarejšimi na svetu. Nastali so v Trstu, ko Nemci ali Angleži priimkov sploh še niso imeli. Prav je, da smo na to ponosni.«

Priimki nosijo zgodbe

Raziskovanje priimkov Tino Mamić vidi kot kombinacijo zgodovinske raziskave in jezikoslovne razlage. »Vsak priimek je svoja zgodba in velikokrat tudi nenavadna,« je pojasnil. Kot primer navede priimek Vozelj, ki ne izhaja iz vozla, temveč iz besede osel. »Priimek nam tudi pove, da je bil denimo naš prednik begunec pred turško nevarnostjo iz Hrvaške ali Bosne, saj se piše Horvat. Ali da je bil naš prednik vojak ali najemnik na kraljevi zemlji in se zato piše Kralj ali Kraljič.« Kot posebnost navede tudi ženske oblike priimkov, ki so bile nekoč sestavni del naše jezikovne dediščine. »Zato sem tudi na naslovnico dal zapis iz Mengša, kjer so Colnarca, Kunstouka, Abrahamica, Kolenka,« je pojasnil in dodal, da se mu zdi današnje spreminjanje priimkov, denimo Zupančičeva v Zupančič, osiromašenje jezika.

Od Primorske do Gorenjske

Čeprav se je tokrat osredotočil na Gorenjsko, Mamić opaža, da razlik med priimki Primorske in Gorenjske ni veliko. »Razen kakšne narečne posebnosti,« je dodal. Kot je pojasnil, ko primerjamo Poljansko dolino in Cerkljansko vidimo, da so priimki velikokrat enak. »Vmesno hribovje očitno v preteklosti ni bilo ovira za komunikacijo med Gorenjci in Primorci. Tako kot je bilo morje za antične Grke most za komunikacijo med pokrajinami, so to med Gorenjsko in Primorsko bile gore.« Pri raziskovanju gorenjskih priimkov se je oprl tudi na bogato zgodovinsko gradivo. »Na Gorenjskem je raziskovanje lažje, ker so zgodovinarji opravili veliko dela,« priznava in pohvali projekt Hišna imena, ki ga vodi Razvojna agencija Zgornje Gorenjske.

Pri raziskovanju je naletel na številne zanimivosti. Ena takih je priimek Naglič, ki je nastal leta 1769 iz ljubezenske afere med nemškim plemičem Petrom Naglom in Nežo Jemec, ki se jima je rodil nezakonski sin. »Nagel je bil častnik, ki se ni smel poročiti, razen če bi državi plačal 120 mesečnih plač. In tako je nastal priimek Naglič, saj je Peter Nagel sina priznal in nesojeni soprogi verjetno tudi finančno pomagal,« razlaga.

Za prihodnost ima Mamić že pripravljene nove zbirke priimkov, njegovo glavno sporočilo pa ostaja jasno: »Priimek je naša identiteta, saj razkriva naše korenine.«