Organizatorji si prizadevajo, da bi dogodek v prihodnje približali še širšemu krogu zbirateljev in ga utrdili kot tradicionalno, vsakoletno srečanje na Bledu. / Foto: Tina Dokl
Organizatorji si prizadevajo, da bi dogodek v prihodnje približali še širšemu krogu zbirateljev in ga utrdili kot tradicionalno, vsakoletno srečanje na Bledu. / Foto: Tina Dokl
Vsak zbirateljski kos nosi zgodbo
Strastni zbiratelji so se minuli konec tedna premierno srečali na Bledu, kjer so na ogled postavili številne artefakte. Predstavljena sta bila tudi del meteorita Jesenice, imenovan Bojo, ki je leta 2009 padel na območje Mežakle, ter plakat z nagrajeno likovno rešitvijo za spominski kovanec, ki bo izdan ob stoti obletnici rojstva Mikija Mustra.
Bled – Stari bankovci, kovanci, vrednostni papirji, delnice, razglednice, fotografije, plakati, letaki, znamke, minerali, fosili, starodavne knjige, tiski, zgoščenke ... Vsi ti in številni drugi unikatni predmeti so bili prava paša za oči na prvih Blejskih zbirateljskih dnevih. Gostili so več kot šestdeset razstavljavcev iz Slovenije in tujine, med drugim iz Italije, Švice, Hrvaške, Srbije, Slovaške, Poljske, Avstrije, Severne Makedonije in Madžarske.
Pobudo, da bi Bled postal eno od stičišč zbirateljev, so podali v Muzejskem društvu Bled, ki je pri organizaciji moči združilo z Zavodom za kulturo Bled in Javnim zavodom Turizem Bled. »Prišli so tako uveljavljeni zbiratelji, ki ponujajo in iščejo točno določene predmete, kot tudi tisti, ki se šele spogledujejo s tem hobijem. Za vsakega se je našlo nekaj zanimivega, saj je bilo razstavljenih predmetov toliko, da bi si jih bilo skoraj nemogoče ogledati v enem dnevu,« je pojasnila vodja projekta Urša Vernig.
Dogodek je bil priložnost za raziskovanje zgodovine in čarov preteklosti, druženje, izmenjavo izkušenj in odkrivanje edinstvenih zbirk. Obiskovalci so vrednost svojih zbirk lahko tudi preverili pri preverjenih cenilcih, ki so prišli iz vrst Numizmatičnega društva Slovenije, Filatelistične zveze Slovenije in Društva prijateljev mineralov in fosilov.
»Zbirateljski trendi se hitro spreminjajo. Kar je danes iskano, se lahko že jutri znajde v senci pozabe, s tem pa izgubi tudi svojo vrednost,« je pojasnil antikvar Rok Glavan. Kot pravi, se vsako zbirateljstvo začne z nostalgijo. »Iščemo predmete, ki so bili nekoč del našega življenja, in želimo znova podoživeti njihov pomen.«
Zbirateljski kosi nosijo svojo zgodbo, ki jo zbiratelji ne le iščejo, ampak tudi raziskujejo in negujejo za prihodnje rodove. »Zbiratelji so pravi raziskovalci, včasih celo večji strokovnjaki kot tisti, ki se s tem ukvarjajo poklicno. Njihova strast jih žene, da vlagajo svoj čas, energijo in denar. Zbirke skrbno hranijo, jih cenijo in s tem prispevajo k ohranjanju kulturne dediščine,« je dodal Glavan.
Letos bo Banka Slovenije izdala spominski kovanec v vrednosti dva evra ob stoti obletnici rojstva Mikija Mustra. V ta namen so že lani razpisali javni natečaj za oblikovanje likovne podobe, izbrane rešitve pa so bile na Bledu ob tej priložnosti razstavljene na plakatih. Kot je pojasnil Urban Mate, predsednik Numizmatičnega društva Slovenije, bodo podobo kovanca krasili Mustrovi legendarni stripovski junaki – Trdonja, Lakotnik in Zvitorepec. »Izšel bo predvidoma jeseni v večji nakladi in bo uradno plačilno sredstvo po vsej Evropi,« je povedal. Obenem bodo v omejeni nakladi izdali zbirateljske kovance ob dogodku Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica - Gorica. Na voljo bodo trievrski kovanec, srebrnik v vrednosti trideset evrov in zlatnik v vrednosti sto evrov.
Med razstavljenimi kovanci na Bledu je Mate opazil primerke iz starogrških in rimskih časov, ki segajo v 2. in 3. stoletje pred našim štetjem. »Videli smo tudi dragocene srednjeveške kovance iz 13. stoletja, ko je v Sloveniji delovalo 13 kovnic. Ti kovanci so imeli pomembno vlogo v mednarodni trgovini z Madžarsko, kar pojasnjuje številne najdbe slovenskih kovancev na madžarskem ozemlju,« je razkril Mate.
Razstavljene so bile stare razglednice Bleda, ki jih že vrsto let zbira Tone Simončič iz Ljubljane, po rodu iz Bohinja. »Tukaj jih je 160, doma pa jih imam zagotovo še vsaj 150. Nekatere so stare več kot 120 let, kar pomeni, da sodijo med najstarejše primerke, saj se je razgledničarstvo začelo konec 19. stoletja,« je navedel Simončič.
Iz Zagreba je na zbirateljske dneve pripotoval Marko Lovak, rojen Ljubljančan, njegova babica pa Blejka. »Po mami sem podedoval zbirko razglednic, značk, znamk in knjig. Na dogodek sem prišel, da se bolje informiram in spoznam svet zbirateljstva.«
Kristjan Maver iz Nove Gorice je bil s ponudbo zadovoljen. »Posebej me zanimajo razglednice, ki jih je ustvaril fotograf Anton Jerič iz Gorice – izdelal je okoli 500 različnih motivov. Doslej sem jih zbral že 450, še vedno pa odkrivam nove, za katere prej sploh nisem vedel. Na Bledu sem dobil več njegovih razglednic,« je dejal Maver, ki je svojo zbirateljsko pot začel že pri devetih letih.
Med obiskovalci je bil Jože Šprah iz Goriških brd, ki že 40 let zbira bankovce z vsega sveta. »Našel sem nekaj bankovcev, čeprav sem iskal tudi takšne za 500 evrov, ki jih je precej težko dobiti. Moja zbirka je že tako obsežna, da me bo žena nekoč verjetno zaklenila iz hiše,« je povedal v šali in dodal: »Zbirateljstvo je več kot hobi. Skozenj spoznavaš zgodovino in določen kraj na povsem drugačen način.«