Vsaka luža se enkrat posuši

Vsaka luža se enkrat posuši. Tudi tista, ki se zdi globoka, ki v sebi zrcali nebo in drevesa, bo prej ali slej izginila – tiho, neopazno, kot da je nikoli ni bilo. Tako deluje narava: nič ne traja večno, a vse se nekako vrača. Kar danes odseva v vodi, bo jutri del zraka, del zemlje, del nove zgodbe. In mogoče je prav v tem njena modrost; da nas opomni, kako minljivo je vse, a hkrati, kako vztrajno življenje vedno najde pot naprej.