Matic je lani doštudiral strojništvo. »Trenutno sem v obdobju življenja, ko si lahko privoščim potepanje. Veliko jadram in trenutno se s tem tudi preživljam,« pravi. / Foto: osebni arhiv
Z jadrnico sam prečkal Atlantik
Štiriindvajsetletni Matic Vrečko z Zgoše je decembra opravil solo prečkanje Atlantika z jadrnico Karpo. V petnajstih dneh, desetih urah in dveh minutah je preplul 2700 navtičnih milj od Tenerifa do Grenade. Petnajst dni in noči povsem sam, z razpetim jadrom sredi vzvalovanega oceana, proti cilju za na videz neskončnim obzorjem, z vetrom za svojimi sanjami ...
»Največja nevarnost solo plovbe je padec v vodo. Pri ekipnem jadranju te sojadralci poberejo in reševanje je – razen izjemoma – uspešno. Tukaj pa preprosto pomahaš jadrnici v slovo in sprejmeš neizbežno usodo. Zato sem bil ves čas privezan na jadrnico in bi v primeru padca ali zdrsa lahko splezal nazaj na barko,« pravi Matic Vrečko z Zgoše, 24-letni jadralec, ki je v decembru sam prejadral Atlantik. Prečkanje je opravil v dveh etapah. Prva med Gibraltarjem in španskim otokomTenerife je bila dolga 700 navtičnih milj in je bila priprava na glavno etapo, dolgo 2700 navtičnih milj med Tenerifom in otokom Carriacou v Grenadi v Karibih. Za prvo etapo je porabil teden dni, za drugo 15 dni, 10 ur in 2 minuti, plul pa je s povprečno hitrostjo 7,8 vozla.
Matic je začel jadrati, ko je bil star deset let in so s starši in še eno družino počitnice prvič preživeli na jadrnici. Že takrat je užival, ko so jadrali hitro, pri velikih nagibih ter prehitevali druge jadrnice. Njegov prvi učitelj jadranja je bil oče Maks, ki je že takrat sodeloval na jadralskih regatah. Matic je pri 17 letih opravil izpit za jadrnico in pri 18 prvič samostojno jadral z ekipo prijateljev in tako nabiral jadralske izkušnje. Velika prelomnica zanj se je zgodila leta 2020 z nakupom jadrnice Karpo, vrhunske športno-potovalne jadrnice Elan 450.
»Kar naenkrat je moj čas na vodi z nekaj tednov na leto poskočil na 150 dni. Začel sem delati kot skiper in omogočal različnim družbam doživetja na morju. Že prejšnji lastnik se je udeleževal regat in tudi midva z očetom Maksom sva si želela podobno. Krivulja učenja je bila zahtevna in strma. Večino stvari sva se naučila sama oziroma zbirala informacije v knjigah in na spletu.« Začela sta z lokalnimi regatami pri Biogradu in nadaljevala z zahtevnejšo regato 1000 otokov, ki združuje dve etapi Reka–Tivat in nazaj. Vrhunec zahtevnosti je bila regata Rolex Middle Sea Race, najzahtevnejša regata v Sredozemskem morju (start in cilj je na Malti, trasa jadranja pa je okoli Sicilije). Na tej regati sta leta 2023 celo zmagala v svoji kategoriji, kar je bila zelo lepa potrditev vložene energije in znanja, pravi Matic.
»Na vseh zahtevnejših regatah sva jadrala skupaj z Maksom, on je bil skiper, jaz pa sem imel težko vlogo taktika. Z vsemi udeležbami na teh zahtevnih regatah sem pridobil ogromno znanja in samozavesti.«
Leta 2023 je tako v njem dozorela ideja, da se preizkusi v solo jadranju. »Plovba iz Biograda do Palagruže in nazaj je z lahkim vetrom prinesla vse osnovne nauke solo jadranja. Nadaljeval sem s plovbo iz Biograda do Tremitov ter nazaj do Splita, kar je bila odlična priprava na zahtevno prečkanje Atlantika ...«
Priprave na samostojno prečkanje Atlantika so trajale pol leta. »Čez poletje in jesen sem moral skrbeti za stabilen, umirjen in jasen um in ga ohranjati, s čimer sem dosegel ustrezno stanje duha pred startom in med samim prečkanjem. Eno sezono prej sem po nekaj zahtevnih regatah in projektih pregorel. A to mi je dalo odličen vpogled v primerno načrtovanje, smiselno obremenitev in psihično pripravo. Fizično sem delal vaje za moč za roke in osrednji del telesa,« pripoveduje.
Za čezoceansko plovbo je bilo treba pripraviti tudi jadrnico, zamenjali so sistem avtopilota ter dodali razsoljevalnik. Pomemben del opreme je oddajnik oziroma sprejemnik AIS, ki je v neprecenljivo pomoč pri izogibanju drugim plovilom. Solarni paneli so prispevali elektriko za hladilnik, računalnik in satelitski internet Starlink, s katerim je bil Matic vsak dan povezan z domačimi, z njim pa je pridobival tudi vremenske podatke.
Novembra se je podal na preizkusno solo plovbo od Gibraltarja do Tenerifa, ki je bila, kot pravi, dober uvod v oceansko jadranje. Na Tenerifu se je odpočil in ob pomoči staršev Andreje in Maksa pripravil barko na glavno, 2700 navtičnih milj dolgo etapo do Grenade. Izplul je za miklavža, po začetni aklimatizaciji pa je, kot pravi, hitro padel v rutino spremljanja plovbe, kuhanja, objavljanja dogajanja ter počitka. Na osnovi vremenskih napovedi je opravil nekaj računalniških preračunov najhitrejše poti in izbral severno ruto.
»Vreme in veter sta na tem območju stabilna in dobro poznana. Pasatni vetrovi pihajo proti jugozahodu oziroma zahodu na karibski strani in omogočajo hitro jadranje z vetrom. Valovi so visoki, zato je barko celotno pot kar dobro zibalo. Čez dan sem skrbel, da je jadrnica jadrala v pravo smer z dobro natrimanimi jadri, načrtoval sem pot plovbe na podlagi vremenske napovedi, si kuhal hrano, snemal, pisal in urejal vsebino za objave, klepetal po telefonu z domačimi, kdaj pa kdaj pa smo se po Zoomu dobili s prijatelji in igrali tarok.«
Zahtevnejše so bile noči, imel je sistem petdesetminutnih kosov spanca, vmes pa je preverjal, ali je vse v redu.
»Jadral sem konservativno regatno. Iskal sem najhitrejšo pot in delal z genakrom, čeprav se mi nikamor ni mudilo. Z moje perspektive je to zabava. Prvi del je zaznamoval močen in stabilen veter, nisem imel veliko dela in sem se dobro ustalil v rutini. Proti sredini je veter malo popustil, zato je bilo jadranja z genakrom več. Začele so se pojavljati tropske nevihte. Druga polovica je bila spet vetrovna in sem dobro napredoval ...« Večjih težav med samim jadranjem ni imel, razen reševanja zavitega jadra genakra, kar mu je vzelo ogromno energije. Tudi sicer se je pojavila utrujenost, tako telesa kot uma, in je težko čakal cilj. Ko je 15. dan zagledal kopno, je bil občutek odrešujoč, pravi. Pričakali so ga prijatelji s penino, s katero je označil konec svoje največje jadralske avanture doslej.
Matic je trenutno še vedno na Karibih (intervju je nastal na daljavo), kjer so se mu za deset dni pridružili tudi starši ter še nekaj njunih prijateljev. Jadrali so ob Martiniquu, Sv. Luciji in v južnem delu Grenadinov. Kot je povedal Matic, ki je lani zaključil študij strojništva, bo na jadrnici ostal do druge polovice aprila, še z dvema drugima ekipama bo turistično raziskoval Karibe in se kot skiper udeležil regate Caribbean 600.
»Trenutno sem v obdobju življenja, ko si lahko privoščim potepanje. Veliko jadram in trenutno se s tem tudi preživljam. Dolgoročnega načrta nimam, sem pa prepričan, da mi bo življenje prineslo odlične priložnosti, ko bo čas za spremembo. V jadranju ali drugje ...«
