Za Jerneja se jesen nareja

Ko sem brskal po papirjih in knjigah in iskal najprimernejšo temo za tokratni zapis o praznikih, običajih in duhovnosti, sem izbral zgodbo svetega Jerneja, enega od dvanajstih Jezusovih apostolov, ki je uvrščen v sredino seznama Jezusovih učencev. Njegov god bo v ponedeljek, 24. avgusta. Evangelist Janez je zapisal, da je bil med apostole poklican človek z imenom Nataniel. Razlagalci Svetega pisma pravijo, da je bil to Bartolomej oziroma Jernej. Jezusu naj bi bil pri srcu zaradi iskrenosti in poštenosti. Bil je pravi božji dar, saj je prinašal vedrino in sproščenost. Kaj več o njem v evangelijih ni zapisano. Doma je bil v Kani v Galileji. Očetu je bilo ime Tolmaj, Bartolomej pa pomeni Tolmajev sin. Očitno med hojo z Jezusom po Palestini ni storil ničesar takega, kar bi se evangelistom zdelo vredno zapisati. Izročilo pove, da je po Jezusovem vstajenju oznanjal vero v Mezopotamiji, v raznih krajih Male Azije, v Armeniji in morda celo v Egiptu. Na mučeniško smrt ga je okrog leta 50 v armenskem glavnem mestu Albanopolis obsodil kralj Astiaga. Živemu so potegnili kožo s telesa, ga obglavili in nato križali …

Koža v levi in nož, s katerim so ga odrli, v desni roki sta postala njegov svetniški simbol. Navdihovala sta tudi slikarje. Tudi v Sloveniji, kjer je svetemu Jerneju posvečenih 12 župnijskih in 17 podružničnih cerkva, največ, kar 19, pa ljubljanski nadškofiji. Na Jerneja in njegovo mučeništvo spominjata znamenita freska iz leta 1453 v cerkvi v Crngrobu in grozljiva podoba svetnika brez kože v stranskem oltarju cerkve svetega Marka v Vrbi. Okrog leta 1530 jo je naslikal Jernej iz Škofje Loke. Njegovo lobanjo kot relikvijo hranijo v Frankfurtu.

Številni stanovi in poklici so izbrali skromnega svetnika Jerneja za svojega zavetnika. Častijo ga knjigovezi, usnjarji, rokavičarji, strojarji in čevljarji. Skratka poklici, ki so povezani s kožo. Za svojega zavetnika so ga izbrali tudi kmetje, viničarji in pastirji. Morda tudi zato, ker se v dneh okrog Jerneja poletje začenja nagibati v jesen in se živina na planinskih pašnikih začne ozirati proti dolini.

Ljudsko izročilo pripoveduje, da je bil nekdaj godovni dan svetega Jerneja zapovedani praznik. Tako kot vsi godovi apostolov. Na Jernejev praznik se ni smelo orati, marsikje pa so na ta dan razobesili in prevetrili vsa zimska oblačila, tudi v spomin, ko so Jerneju odrli kožo. Kar se na svetega Jerneja jutro posuši, je potem varno pred molji, so verovali. V vinorodnih krajih pa na god svetega Jerneja postavijo klopotce. Čeprav naj bi odganjali ptice, pravijo, da zaradi njih tudi grozdje bolje zori.

Na jernejevo so si kmetje vedno želeli lepega vremena. O tem pričajo vremenski pregovori. Najbolj znan pravi: »Po vremen svetega Jerneja se vsa jesen nareja.«