Zaposlovanje oseb s posebnimi potrebami (2)

Na dogodku, ki sta ga v Škofji Loki pripravila Rotary club Škofja Loka in Rotary club Medvode, so bile predstavljene tudi izkušnje in dobre prakse na področju zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami. »Zaposlovanje v rednem delovnem okolju, ne glede na posameznikovo delovno zmožnost, je zelo pomembno. Pravijo, da je delovna vključenost ena najvišjih možnosti socialne vključenosti vsake osebe,« je poudarila Katjuša Koprivnikar iz Rotary cluba Škofja Loka.

Svoje izkušnje so najprej predstavili na Osnovni šoli Jela Janežiča iz Škofje Loke, ki izvaja osnovnošolski program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program vzgoje in izobraževanja, poleg tega pa tudi program usposabljanja za življenje in delo, ki je namenjen najstarejšim učencem posebnega programa – v enem oddelku, v katerem so mladi od 21. do 26. leta starosti. Ti se na različne načine pripravljajo na čim samostojnejše življenje in se med drugim seznanijo tudi z različnimi zaposlitvami v šoli in zunaj nje. Več let že izvajajo program praktičnega usposabljanja za delo v zunanjih institucijah. Ravnateljica mag. Marjeta Šmid je pojasnila, da je Osnovna šola Jela Janežiča vključena v sistem organizacije s prostovoljskim programom, ki traja kontinuirano celo šolsko leto. »Učenci so vključeni v delo v pralnici Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, v skladišču Rdečega križa v Škofji Loki, v sodelovanju s Sožitjem Škofja Loka pomagajo pri urejanju grajskega in zeliščnega vrta, poleg tega so vključeni tudi v Varstveno-delovni center, enoto Škofja Loka.« Predstavila je novost: prakso v sodelovanju z Rotary clubom Škofja Loka, ki je mladostnikom prinesla pridobivanje delovnih izkušenj v Vrtcu Železniki, centru DEOS Medvode, Avtoservisu Paulus v Škofji Loki in podjetju Cordia v Medvodah. Kot je dejala, so ugotovitve delodajalcev pozitivne. »Spoprijeli so se s povsem novimi situacijami in izzivi, uspešno so prilagodili delo, z mladostniki je mentor, poročajo, da so udeleženci večino dela opravili uspešno in natančno, skoraj vsi povedo, da so se imeli dobro in da bi takšno izkušnjo še ponovili.« Koristi takšne prakse je več. »Posebej bi poudarila samozagovorništvo in realno samovrednotenje ter prispevek k raznolikosti in inovativnosti organizacij, poleg tega pa še razvoj delovnih veščin, povečanje socialne vključenosti, rušenje stereotipov in predsodkov, krepitev samopodobe in motivacije ter pridobivanje delovnih izkušenj,« je dejala mag. Marjeta Šmid.

Zadovoljstvo, da lahko opravlja prakso, je izrazil Miha Mrak, učenec posebnega programa vzgoje in izobraževanja na Osnovni šoli Jela Janežiča. »Enkrat tedensko hodim na prakso v pralnico Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka. Zlagamo brisačke po barvah, slinčke, pospravljamo ... Odlično se imamo in rad hodim.« (Se nadaljuje)