Zaposlovanje oseb s posebnimi potrebami (4)

V okviru okrogle mize z naslovom Skriti talenti: Odkrijmo priložnosti za zaposlovanje oseb s posebnimi potrebami, ki je potekala v Škofji Loki, je bilo kot primer dobre prakse vključevanja oseb s posebnimi potrebami v običajno delovno okolje predstavljeno podjetje Lotrič Meroslovje iz Selc. V podjetju imajo izkušnje tako zaposlovanja invalidnih oseb kot tudi praktičnega izobraževanja dijakov in študentov s posebnimi potrebami.

Špela Demšar, vodja kadrovske službe, je pojasnila, da je bilo v letu 2024 zaposlenih pet oseb s statusom invalida. V prvi polovici leta se je ena oseba s tem statusom upokojila. Status invalida so vsi pridobili v času zaposlitve v njihovem podjetju. Po dosedanjih izkušnjah je pridobivanje statusa invalida dolgotrajen postopek, ki lahko traja več kot leto dni. Trenutno zaposlenim s statusom invalida je priznana prva oziroma tretja kategorija invalidnosti. Dva imata priznan skrajšani delovni čas (štiri oziroma šest ur na dan), dva delata za polni delovni čas. S tem številom podjetje presega kvoto za zaposlovanje invalidov, ki jo določa država.

Trenutno imajo v postopku pridobivanja statusa invalida eno zaposleno osebo, ki je že pred zaposlitvijo opravljala delo preko študentskega servisa. Delovne naloge ima prilagojene skladno z zdravstvenimi omejitvami oziroma priporočili. Prilagoditev delovnega mesta za zaposlene s statusom invalida so se lotili skrbno in načrtovano. S tem namenom so poklicali zdravnika medicine dela iz Zavoda za varstvo pri delu, s katerim sodelujejo vrsto let, da si ogleda delovna mesta, na katera so razporejeni ti zaposleni, ter predlaga prilagoditve.

Podjetje ima posluh tudi za izvajanje praktičnega izobraževanja dijakov in študentov s posebnimi potrebami. Doslej so imeli na tovrstnem praktičnem izobraževanju dva dijaka iz Ciriusa Kamnik, enega iz Šolskega centra Kranj ter enega študenta iz zavoda Papilot. Oba dijaka iz Ciriusa Kamnik sta bila z ekonomske smeri. Opravljala sta lažja administrativna dela, kot je kuvertiranje in arhiviranje. Dijak iz Šolskega centra Kranj, smer elektrikar, se je dobro vključil in ni imel posebnih prilagoditev. Drugače je bilo pri študentu iz zavoda Papilot, smer programer. Pri njem so bile prilagoditve potrebne. Kljub vsem izzivom v času opravljanja obvezne prakse je dodeljeno nalogo opravil z odliko.

Špela Demšar je predstavitev zaključila z mislijo, da se tudi osebe z omejitvami lahko vključijo v proces dela. »Vsekakor je treba upoštevati zdravstvene posebnosti vsakega posameznika in temu primerno prilagoditi delovno okolje in naloge. Tako lahko svoje delo opravlja zelo dobro. Zaradi zdravstvenega stanja so pogosto prikrajšani za življenje brez omejitev, zato imamo precejšen vpliv, da se počutijo sprejete in koristne. Ne nazadnje je najpomembnejše zavedanje, da je v največji meri od posameznikov odvisno, koliko želijo prispevati k podjetju, v katerem delujejo. Na nas pa je, da jih pri tem podpremo in jim stopimo naproti.« (Se nadaljuje)