Zasadil je mediteranski rajski vrt

Kranjski slikar novogoriških korenin mag. Klavdij Tutta velja za priznanega umetnika doma in v mednarodnem prostoru, ob bogatem in raznolikem likovnem opusu pa že več kot tri desetletja svoje ustvarjalne moči usmerja tudi v organiziranje likovnih manifestacij, skupinskih razstav, srečanj, donatorskih akcij, pri čemer stremi predvsem k mednarodnemu povezovanju med umetnicami in umetniki. Cenjen je tako v Kranju kot Novi Gorici. Pred petimi leti je prejel plaketo Mestne občine Kranj, v rodni Novi Gorici pa je postal častni občan.

Ob prihajajoči pomladi je v okviru Odprtih ateljejev Likovnega društva Kranj v društveni galeriji predstavil zanimiv umetniški koncept, ki ga je poimenoval Mediteranski rajski vrt. Gre za sto likovnih del, ki jih je sestavil v eno umetniško kompozicijo. »Prve zamisli o taki kompoziciji so stare kakih pet let, ko sem v okviru evropske prestolnice kulture na Reki pripravil prvo postavitev več slik v okroglem formatu,« v pogledu nazaj pojasni Klavdij Tutta. »Razmišljal sem, kakšen bi bil pogled iz podpalubja ladje skozi značilno okroglo okence na obalo. Ta pogled sem povezal s sprehodi ob morju v jutranjem času, ko dan vstaja, in zvečer, ko sonce zahaja. Oboje sem povezal in s tem na nek način ustvaril toplo-hladno zgodbo. Glede na to, da gre za slike na okroglem formatu, se te med seboj ne bojujejo za prevlado, ampak se nasprotno kot atomi povezujejo v eno celoto.«

Radoživost in krhkost življenja

Zdi se, da je v sto – lahko bi rekli – pogledih v mediteranski habitat moč zaznati obdobje celotnega dneva. Pravzaprav gre za potovanje sonca, kot je Tutta pred leti naslovil enega svojih slikarskih ciklov, od zore do mraka. »Sprva niti nisem vedel, kaj bo nastalo in predvsem kako bo celotna kompozicija delovala na gledalca, zato sem se odločil to preveriti v naši društveni galeriji. Imel sem sicer nekaj priložnosti postaviti v en sklop več del, na Ptuju mislim, da jih je bilo trideset, v takem obsegu pa je to prvič,« pojasnjuje slikar, ki je v zadnjem letu posamezna »mediteranska okna« prav z namenom večje postavitve začel ohranjati v lastnem depoju. Mnoga izmed njih so namreč hitro našla nove lastnike.

Klavdij Tutta seveda ostaja zvest svoji likovni govorici, opaziti pa je, da se v zadnjih letih posveča predvsem naravi, njeni slikovitosti in barvitosti. Otočki, pinije, ciprese, stilizirana arhitektura ostajajo, v motiviki redkeje srečamo njegove značilne bikce ali pa čolniče. V ospredju je, kot ga imenuje, mediteranski rajski vrt, v katerega gledalca znova in znova vabi na sprehod.

Slike so večplastne z veliko nanosi, včasih jih je več kot dvajset. Kot pove umetnik, ti nakazujejo na krhkost človeške duše in tudi življenja. »Gre za dva nagovora, ki ju podajam s slikami. Barvitost mediteranske narave nakazuje voljo do življenja, večplastnost nanosov pa nam sporoča, da smo minljivi,« pove sogovornik in s tem nakazuje na kompleksnost človeškega življenja.

Podobno postavitev, v skladu z razstavnim prostorom seveda, bo v maju pripravil v Dvorcu Coronini v Šempetru pri Gorici, konec leta pa bosta skupaj z življenjsko sopotnico, slikarko Klementino Golija, razstavljala v Vili Claricini Dornpacher v Čedadu.

Trenutno ustvarja nove in nove doneske k mediteranskim rajskim vrtovom, ob tem pa se intenzivneje posveča tudi risbi. V prihodnje ima namreč v načrtu tudi retrospektivno razstavo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani.