Zase pravi, da je dama, a po duši živahna in vesela punčka

Kranj – »Veliko gibanja, lepe misli, lepa dejanja, če me kdaj obide negativna energija, se spomnim na mamo, pa sem takoj mirna,« svoj pozitiven pogled na svet opiše Ivanka. »Pa kakega fajn fanta pogledam, pa kakšen avto se zapelje mimo … Ohranjam otroško energijo, ko smo ležali v travi in gledali, kateri avtomobili grejo mimo; takrat jih še ni bilo veliko. Pa telefon smo se šli in skrivalnice, do polnoči bi se skrivali, če bi nam starši pustili,« obudi spomine na otroštvo. Pove, da je po horoskopu kozoroginja, žilava in živahna. S hudomušnim nasmehom večkrat poudari, da sicer res ni več rosno mlada, a ima srce 15-letnice. »Vesele punčke imajo rade plišaste medvedke,« se zasmeji, ko na deževen dan pijeva kavo ob enem izmed kranjskih nakupovalnih centrov.

Blejka, ki živi v Kranju

Ivanka Habe je Blejka, ki živi v Kranju. »Pri vodi sem rasla, v Mlinem, tam, kjer je tunel, od gostilne in trgovine pet minut stran, Tone Svetina (pisatelj, kipar in zgodovinar, op. a.) je tudi živel tam blizu. Pred 40 leti sem se poročila in preselila. Imam sina, a sem že dolgo vdova,« razloži.

»Ko sem bila stara sedem, osem let, sem poslušala tuje ljudi, pa sem se malo naučila italijansko. In ciklame sem nabirala in naredila pušeljčke ter jih prodajala, da sem si za šolo kupila zvezek in svinčnik,« se otroških dni na Bledu spominja 75-letna Ivanka. »Tudi ko je bilo takšno deževno vreme, kot je danes, sem takoj šla v vodo. Potem sem se malo tresla, ampak nisem bila nikoli prehlajena, še kašljati ne znam; vam povem, da ne vem, kaj sta pljučnica in gripa. Sem polna energije,« se znova zasmeji dobrodušna Ivanka. Najprej je delala v Tekstilindusu, nato v skladišču podjetja Iskra Kibernetika. »Veste, da če bi zdaj lahko delala, pa bi mi dali voz in metlo, bi šla čistit prostore. Ni dvakrat za reči, da ne bi res tega naredila,« razmišlja in v njenih očeh vidim, da misli resno.

Živi rokenrol

Koncerti in voda so rdeča nit njenega živahnega življenja. »Pred leti sem bila decembra v Dobrni, pa sem začutila, da še nimam zadosti vode, tako da sem se 30. decembra šla kopat na Bled. Ko sem se vračala, je bilo v Kranju že centimeter snega, pa mi je šofer avtobusa rekel: 'Ja, ljubi bog, od kod ste pa prišli?' Odvrnila sem mu, da sem se kopala v jezeru. Bil je nadvse presenečen, rekel je samo: 'Klobuk dol, gospa.' In me peljal domov.« Pravi, da ima trenutno malce »kavbojsko« frizuro. »Drugače sem imela trajno, ampak zdaj sem bila 'na terenu', pa so me kar na Primorskem postrigli.« Pove, da se je ravno dobro vrnila iz Tolmina. »Tretjega septembra sem šla v Maribor. Pred časom sem tam spoznala damo, ki me je celo leto vabila na obisk. In sem res šla. Ko sem se vrnila v Ljubljano, sem se odločila, da se še ne bom vrnila v Kranj. S postaje sem poklicala prijateljico, ali lahko pridem na Primorsko, in mi je rekla, da imam do petih zjutraj odprta vrata. Tako sem ob enih popoldne šla na avtobus za Tolmin,« razigrano pripoveduje Ivanka Habe.

Koncerti in kino

»Na koncertih sem vedno v prvi vrsti. Pridem na prizorišče z vozičkom, živim v stolpnici blizu kranjskega Doma upokojencev. Ne uide mi noben koncert, le tisti, ko vmes odbrzim na Štajersko ali pa na Primorsko. Če je dež, grem tudi z dežnikom na kavo. Tam se našopirim kot pav in uživam. Brez cigarete, ker ne kadim. Sem poskusila, pa mi ni uspelo,« se smeji. Med pogovorom se nama pridruži fotograf Primož, ki mu takoj razloži, da je ravnokar prišla iz Primorske, da je šla ob osmih na avtobus, ob enajstih pa je bila že v Ljubljani in čez pol urice v Kranju … Primož navrže, da jo na koncertih srečuje že vsaj deset let. »Mislim, da me ljudje radi vidijo, ker sem odprta, živahna, ker vsem hočem vse dobro. Tudi v tukajšnjem kinu pravijo, da so me pogrešali, ker me nekaj časa ni bilo. Anja, ki prodaja vstopnice, mi je podarila plišastega medvedka. Je rekla, da ga je ves teden vozila v avtu in čakala, kdaj pridem. Majhne in vesele punčke imajo rade medvedke, kajne …« svojo čisto dušo razkriva Ivanka. »Meni noben koncert ne uide. Zagotovo sem bila že na dvesto, tristo koncertih ...« Mnogi bralci se verjetno spominjajo nevihtnega večera, ki je odplaknil Magnificov koncert v gradu Khiselstein. Med koncertom je začelo tako močno deževati, da so ga morali predčasno zaključiti. »Uživala sem, potem pa se je zgodila nevihta, kitarist me je kar potegnil noter in mi prinesel vodo, čeprav sem rekla, da je ne potrebujem. Potem me je pa še ogrnil z Magnificovo jakno. Kasneje je prišel Magnifico in me vprašal, ali me nič ne zebe. Pa sem mu odvrnila, da ne, ker imam njegovo jakno. Sem mu povedala, da sem bila v prvi vrsti, pa je rekel, da me je videl,« se letošnjega poletnega koncerta spominja Ivanka.

Obožuje nemške šlagerje

Ivanka Habe si je leta 2008 zlomila stegnenico. »Namesto da bi šla nazaj, sem šla v levo in padla. Na vozičku sem zato, ker imam okvaro ravnotežja, da ne bi slučajno kje padla, sicer lahko hodim. Ampak če bi padla, bi obležala.« Zdaj se z avtobusom rada odpelje v Laško ali pa v Dobrno, kjer ob koncih tedna igra živa glasba. »Grem v petek z avtobusom, prespim, v ponedeljek grem domov. Vzamem si sobo, plačam, uživam.« Obožuje nemške šlagarje, kantri, pa Ivico Šerfezija, rada posluša Tanjo Žagar in Nino Pušlar. »Šlagerje sem pa enkrat v bloku dala na ves glas, da bi cel Kranj slišal,« se zasmeji. »Simono Weiss in Terezo Kesovija sem rada gledala na videokasetah, ampak zdaj so že vse preperele. Uh, to je bilo živahno. Zdaj pa imam DVD-je, Abbo gledam. Včasih mi zmanjka časa, ker tudi hodim v kino. Zdaj sem gledala film Otroci divjega zahoda.« Ivanka Habe je posebna dama »s srčkom petnajstletnice«. In kot sama med pogovorom večkrat poudari: dama, a po duši mamina punčka.