Zase pravi, da je likovni vandrovec

Umetniški opus slikarja Lojzeta Kalinška je izjemno bogat, saj gre za plodovitega avtorja, ki dnevno svoje poslanstvo izpolnjuje v domačem ateljeju na Spodnjem Brniku, svoje likovno znanje pa pogosto bogati in ga hkrati tudi posreduje na mednarodnih likovnih srečanjih in delavnicah po vsem svetu. V začetku leta se je tako udeležil desetdnevne umetniške kolonije Unesco Art Camp v mestu Sharjah v Združenih arabskih emiratih (ZAR).

»Univerza Sharjah ima zelo spodobno likovno akademijo, edino v Perzijskem zalivu, ki je na zares visokem nivoju. Pod pokroviteljstvom Unesca je organizirala projekt Umetnost brez meja, ki sicer pod imenom Colors for the planet (Barve planeta) poteka že od leta 2008, ko smo se prvič srečali v Andori. Projektu sem se po vseh teh letih znova pridružil, saj se mi je zdela zanimiva že sama lokacija v arabskem svetu. Predvsem pa me je zanimalo, kakšen je nekje, kjer imajo vsega na pretek, za kar se lahko zahvalijo nafti in turizmu, ki preplavlja ta del sveta, odnos do likovne umetnosti,« je v uvodu povedal Lojze Kalinšek in poudaril, da ima mesto, ki je prvi sosed bolj znanega Dubaja, med drugim tudi izjemno Galerijo modernih umetnosti.

Spoznavanje kultur, izmenjava izkušenj

Na koloniji je sodelovalo okrog dvajset udeležencev z različnih delov sveta, med le nekaj Evropejci je bil Lojze Kalinšek edini Slovenec. »Zanimivo je, da večina tokratnih udeležencev živi v Dubaju in so rezidenti ZAR, čeprav sicer prihajajo iz Kitajske, Armenije, Tadžikistana, Indije, Benina ... Čudili so se, kako to, da jaz kot umetnik ne živim v Dubaju. Povedali so, da imajo tu veliko možnosti ne le za prodajo slik, ampak tudi za slikarske tečaje. Dopoldne v katerem od ogromnih trgovskih centrov postaviš stojalo in demonstriraš hitro slikanje. Kolega slikar je dejal, da je bilo, ko se je obrnil od platna, za njim kakih dvesto ljudi, ki so se potem skoraj stepli za to, kdo bo sliko kupil.«

Umetniki so ustvarjali v velikem ateljeju na univerzi, domačini so jim razkazali njihove posebnosti, jih peljali v puščavo, a so tudi udeleženci predstavljali svoje države in njihove kulturne značilnosti. Vsak dan so bile na sporedu tri predstavitve. Kalinšek je na primer predstavil kozolce, čebelnjake s panjskimi končnicami ter kurente in slikarska druščina je bila navdušena. Kot je povedal sogovornik, je bilo poleg ustvarjanja prav spoznavanje bogastva kulturne dediščine vsake posamezne države skozi pripovedovanje soudeležencev najbolj zanimivo. Vsak izmed udeležencev je bil zavezan ustvariti dve deli, ki sta ostali univerzi v Sharjahu oziroma Unescu.

Navdih tudi arabski svet

»Pustil sem se navdihovati od nekakšne božje energije,« je slikar odgovoril na vprašanje, kakšna motivika ga je navdihovala pri slikanju. »V arabskem svetu je evropsko slikarstvo slabo zastopano. Slike, ki se nam morda zdijo nekoliko kičaste, so pač del njihove kulture in razumevanja sveta likovne umetnosti. Sliki, ki sem ju naslikal, sta seveda značilno moji, a sta že morda vsebovali delček tega, kar me je tam obkrožalo. Zagotovo sem v podzavesti nekaj te motivike odnesel tudi domov v Slovenijo,« je poudaril sogovornik in hkrati dodal, da v arabskem svetu likovno ustvarjanje nekako ločijo na kaligrafijo, ki je zaradi specifične arabske pisave zelo pomemben element v likovnem ustvarjanju, in pa seveda slikarstvo kot tako. Obe smeri kaj hitro lahko razločiš.

Lojze Kalinšek je bil sicer med starejšimi udeleženci, kar nekaj med njimi pa jih je bilo tudi profesorjev z njihove univerze, nekateri tudi mednarodno priznani. »Lahko potrdim, da smo se odlično razumeli med seboj, bili smo kot ena velika slikarska družina. Med seboj smo si izmenjali tudi slike. Sam jih na vsako kolonijo odnesem nekaj za izmenjavo. V dvajsetih letih se je tako tudi v moji zbirki znašlo že več kot petsto del avtorjev z vsega sveta,« je še dejal slikar, ki že v tem letu načrtuje še nekaj tovrstnih likovnih gostovanj, na Slovaškem, Poljskem, v Srbiji in na Kosovu.