Zasluži si dostojen spomenik

Kranjska Gora – Karel Šefman je bil po rodu Kranjskogorčan (1889–1973). »Kot študent četrtega semestra pravne fakultete na Dunaju je prostovoljno vstopil v avstro-ogrsko vojaško šolo in končal častniški tečaj. Bojeval se je na ruskem, romunskem in italijanskem bojišču, med boji v Karpatih pa je bil težko ranjen. V času službovanja je bil za svoje vojaške zasluge tudi odlikovan. Po koncu prve svetovne vojne je v Zgornjesavski dolini zbral okoli 150 prostovoljcev, s katerimi je ustanovil prostovoljsko četo, imenovano Šefmanova četa ali Korenška armada, kot so jo nekateri imenovali. Z njo je branil severozahodni del meje z Avstrijo pred Avstrijci ter Zgornjesavsko dolino s t. i. jeseniškim trikotnikom pred Italijani,« je povedal Andrej Žemva, avtor razstave in član Društva Vršič, ki je razstavo organiziralo. »Pomemben podatek je tudi, da je Šefmanu pri zbiranju prostovoljcev v armado precej pomagal duhovnik, domoljub Jakob Aljaž, ki je več kot dvajset let, preden se je to dogajalo, kupil vrh Triglava, a je znova grozilo, da ga bodo zavzeli tujci.«

Na pariški mirovni konferenci leta 1919 je slovenski delegaciji na diplomatski ravni uspelo prepričati takratnega ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona, da jeseniški trikotnik ostane pod Kraljevino SHS. »Če bi Italijani pred tem vojaško zavzeli ta trikot, pogajanja verjetno ne bi bila uspešna in ta košček zemlje ne bi bil več slovenski,« je poudaril Andrej Žemva in dodal: »Tu gre pa zasluga Karlu Šefmanu in njegovim borcem.« Žal pa je, kot je omenil Žemva, Karel Šefman s svojimi borci danes tako na politični kot tudi zgodovinski ravni popolnoma spregledan, zato si Žemva s svojimi somišljeniki v Društvu Vršič prizadeva, da bi mu v Kranjski Gori postavili spomenik.

Svojega strica Karla Šefmana se spominja 106-letni Milan Šefman, ki zdaj biva v Medgeneracijskem centru Bistrica v Domžalah, na ogled razstave v Kranjsko Goro pa sta ga pred nekaj dnevi pripeljala njegova nečaka. Četa Karla Šefmana se je v jeseniškem trikotu borila ravno v letu, ko se je Milan rodil. Ponosno si je na razstavi ogledoval zapise in stare fotografije, ki so mu obudile spomine na njegovo družino, na strica Karla, ki je v slovenski zgodovini pustil neizbrisen pečat. Milan je bil rojen v Radohovi vasi pri Šentvidu pri Stični in se izučil za pečarja. Prevzeti bi moral to stričevo obrt v Novem mestu, a jih je prehitela vojna, med katero je bil Milan partizanski intendant v Bazi 20 v Kočevskem rogu in tudi sam je komaj ubežal smrti. Po vojni je bil zaposlen na takratnem ministrstvu za notranje zadeve, po upokojitvi pa je delal kot inštruktor v avtošoli. Ob ogledu razstave je podelil nekaj spominov in anekdot, tudi o tem, kako ga je stric Karel v letu, ko je umrl, obiskal na domu in sta se dolgo pogovarjala. »Prav bi bilo, da bi imel stric Karel svoj spomenik v Kranjski Gori,« je prepričan Milan Šefman, ki mu je dobrodošlico izrekla tudi kranjskogorska županja Henrika Zupan. Občinski svet pa bo predvidoma na decembrski seji odločal o postavitvi spomenika Karlu Šefmanu v Parku miru v Kranjski Gori.

Na razstavi, ki je na ogled do 28. novembra, so se »srečale« kar tri generacije slovenskih vojnih veteranov v različnih obdobjih. Karel Šefman kot prvi, njegov nečak Milan kot druga generacija in Andrej Žemva, oblečen v veteransko uniformo, kot tretja generacija veteranov vojne za Slovenijo.