Župnik blagoslovi konja z blagoslovljeno vodo in mu da blagoslovljen kruh in sol, lastnik konja pa ministrantom da »ofer« za cerkev. / Foto: Nik Bertoncelj

»Žegnanje« konj kot dediščina

18.01.2025, 09:08

Blagoslov konj, običaj z dolgoletno tradicijo ob sv. Štefanu na Blejski Dobravi, bo vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine.

Vse od leta 1991 na Blejski Dobravi na god sv. Štefana 26. decembra poteka blagoslov oziroma »žegen« konj. Prvi dve leti so lastniki pripeljali le enega konja, kasneje pa se je število konj, ki so jih blagoslovili, povečevalo in dogodek je prerasel v pravi vaški semenj. Na štefanovo konec lanskega leta so lastniki z Blejske Dobrave in okoliških krajev na »žegnanje« pripeljali kar 47 konj. Že tradicionalno se konjeniki zberejo pred gostilno Pri Jurču, lastniki dobijo šilce kratkega, konje pa popišejo. Nato se konjska povorka odpravi proti cerkvi, na čelu jaha domači konjenik z zastavo. Povorko pred cerkvijo pričaka množica, sledi blagoslov, letos je konje blagoslovil župnik Andrej Selan, ki je pred tem daroval mašo v domači cerkvi svetega Štefana, ki je zavetnik konj. Ko so vsi konji na privezu, župnik še zmoli za zdravje konj, vsi udeleženci pa dobijo spominske medalje. Dogodek je vsako leto odlično obiskan, nazadnje so našteli več kot tisoč obiskovalcev od blizu in daleč.

Pred drugo svetovno vojno so po »žegnu« lastniki odšli v gostilno, konje pa privezali k leseni gostilniški rampi, kjer so bila korita za krmo. Vsako leto je na ta dan na Dobravo prišel tudi eden redkih podkovskih kovačev Zaveljcina s Stare Save. Sklepale so se konjske kupčije, glavno vlogo pri tem je igral mešetar ali »šecman« Trebušnik iz Žirovnice, ki je konjem pogledal v zobe, da je ocenil njihovo starost.

Štefanovo na Blejski Dobravi je bilo že v preteklosti pomemben praznik, ime sv. Štefana nosi tudi dobravska cerkev. Potem ko je tradicija »žegnanja« konj nekoliko zamrla, pa so jo domačini v devetdesetih letih preteklega stoletja ponovno obudili. Ker gre za res lep, star običaj (najstarejša znana omemba blagoslova konj na Slovenskem je pri Valvasorju), ga na vasi želijo ohraniti. Tako je v lanskem letu prišla pobuda, da bi ga skušali vpisati v Register nesnovne kulturne dediščine. Veliko dela pri zbiranju podatkov o običaju je opravila skupina domačinov pod vodstvom Mojce Razinger. Pri obuditvi šege sta bila namreč zelo dejavna njena starša Irena in Bogdan Razinger. Formalno pa je predlog za vpis v register pripravila Špela Smolej Milat, kustodinja za etnologijo iz Gornjesavskega muzeja Jesenice. Kot je povedala, so tik pred novim letom prejeli dopis, da predlog ustreza vsem merilom za vpis v register pod nazivom Blagoslov konj ob sv. Štefanu na Blejski Dobravi. Zdaj čakajo samo še formalni vpis, pri čemer so želeli, da bi se to zgodilo že za zadnje štefanovo, a postopki v Slovenskem etnografskem muzeju, ki je koordinator varstva nesnovne dediščine, vendarle trajajo nekoliko dlje. A kot so nam potrdili na ministrstvu za kulturo, bodo enoto Blagoslov konj ob sv. Šfefanu v kratkem vpisali v register.