Zgodbe iz Zgornjesavske doline

Letos mineva 140 let od rojstva in 80 let od smrti pisatelja Josipa Vandota (1884–1984) ter 40 let od smrti pisatelja Mirka Kunčiča (1899–1984). Na razstavi v Knjižnici Kranjska Gora na sedmih panojih predstavljajo ljudsko pripovedništvo Zgornjesavske doline, predstavljeni so kraji, kjer se te pripovedke dogajajo, junaki zgodb ter njihovi zapisovalci in pripovedovalci, poleg Vandota in Kunčiča še Peter Jakelj - Smerinjekov (1886–1979), Marica Globočnik (1918–2016), Metka Kern Trček in France Voga.

Trilogija Kekčevih zgodb

Sto let je letos, odkar je Josip Vandot objavil trilogijo Kekčevih zgodb. »Kekec igra citre in piščal, rešuje ljubljeno deklico, posmehuje se vaškim paglavcem, ker ve, da je on najboljši in najpogumnejši, ima zvestega psa in kozo, ki ji lahko vse pove. Leta 1918 je v Zvončku izšla prva od znamenitih Kekčevih zgodb z naslovom Kekec na hudi poti. Leta 1922 je prav tako v Zvončku izšla druga Kekčeva zgodba z naslovom Kekec na volčji sledi. Leta 1924 je bila trilogija zaključena, saj je v Zvončku izšla še tretja knjiga o Kekcu z naslovom Kekec nad samotnim breznom. Vandotovo literaturo o Kekcu je bolj priljubljeno naredil film, saj so se po premieri prvega filma o Kekcu leta 1951 (Kekec, 1951; Srečno, Kekec, 1963; in Kekčeve ukane, 1969) začele izhajati številne knjižne (tudi slikaniške) izdaje (in prevodi) Kekčevih zgodb ter gledališke priredbe, dramatizacije, interbesedilne in intermedialne obdelave. (Pečjak, 2003; Zorman, 2014; Redjko, 2018).«

Peter Jakelj - Smerinjekov, odličen pravljičar iz Kranjske Gore, pa je bil tisti, ki je Vandotu povedal zgodbe o Kekcu, Bedancu, Pehti, Kosobrinu, ta pa jih je nekoliko predelane ponesel v širšo slovensko javnost. Vandot je avtor še kakih 250 črtic in povesti ter čez dvesto pesmi.

Za vsakega zgodba

Nedavno odprtje razstave je pospremilo predavanje doc. dr. Barbare Ivančič Kutin, sodelavke Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU, tudi o gradivu, ki ga je na gorenjskem koncu zbiral etnolog Milko Matičetov, eden najbolj znanih raziskovalcev slovenskega ljudskega izročila. Leta 1952 je v Kranjski Gori odkril prav Petra Jaklja - Smerinjekovega in v terenske zvezke med letoma 1952 in 1955 zapisal 39 Jakljevih pripovedi in številna krajša besedila. »Takoj mu je bilo jasno, da je prišel na pravi naslov, kajti ta možakar ni bil samo pripovedovalec za določeno ciljno publiko, ampak je pripovedoval mladim, starim, otrokom, za vsakega je imel na zalogi kakšno zgodbo.« Leta 1958 ga je Matičetov obiskal že z magnetofonom. Skupaj je zvočno in video dokumentiranih 18 Smerinjekovih pripovednih enot, v glavnem gre za pravljice, poleg tega še šest drugih, ki so jih po njegovem pripovedovanju povedali hči Marica in vnuki, je pojasnila Kutinova.

Smerinjekova Marica je po očetu podedovala smisel za ohranjanje in pripovedovanje ljudskega izročila. Javnosti je bila poznana kot teta Pehta iz Vandotovih zgodb o Kekcu.

Nazaj h koreninam

Zanimivo je bilo na odprtju omenjene razstave srečanje z Igorjem Vandotom, njegov stari oče Rudolf je bil brat Josipa Vandota. Igor je poznal Josipovo vdovo in hčerko Jelko, ki je negovala spomin na očeta. »Imela je ogromno njegovih rokopisov, menda čez šest tisoč listov, in me je večkrat prosila, ali bi jih uredil. A imel sem drugo službo, tega nisem zmogel, tako da je zdaj vse to v Narodni in univerzitetni knjižnici. Včasih me obvestijo, da so obdelali kakšno gradivo, eden od rezultatov je knjiga Daleč od Prisanka, vojni spomini iz leta 1941, ko je Josip živel v Mariboru, potem pa je moral kmalu zaradi okupatorja kreniti na pot pregnanstva skupaj z mnogimi zavednimi Slovenci, kar ga je zelo prizadelo,« je nekaj spominov podelil Igor Vandot, ki živi v Ljubljani, a se bo kmalu preselil v Kranjsko Goro. »Vračam se h koreninam.«

Zvesto sledijo dediščini

Leta 2017 so bile izdane Triglavske pravljice, ki sta jih po izvirniku Mirka Kunčiča priredila domačina Metka Kern Trček in France Voga, junake je likovno upodobila Špela Oblak, ilustracije na razstavi pa je prispevala Laura Koder. V Mojstrani so doma Rajže po poteh triglavskih pravljic, naj tematska pot Gorenjske 2015, ki jo je zasnoval Marsel Gomboc po tretji knjigi Triglavskih pravljic Mirka Kunčiča. Gre za gledališko predstavo v naravi, kjer lahko na poti iz Mojstrane na Dovje srečate vaške posebneže, domačine in bajeslovna bitja. Z njihovo pomočjo spoznavate stare šege in navade, domislice, pregovore in vraže.