Zgodovina Zasipa

Raziskovanja zgodovine Zasipa se je ob obstoječi literaturi v Sloveniji in po pripovedovanju vaščanov lotil priznani in cenjeni večletni predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Zasip in nepogrešljivi Primož Koren. Njegovo neprecenljivo delo prenašamo v širšo slovensko javnost, saj sta tako Zasip kot Hom s cerkvico sv. Katarine skozi vse leto izredno obiskana in še kako gre poudariti, da je že dr. France Prešeren nagovarjal Zasip kot oltar Gorenjske.

Pri oblikovanju današnje podobe pokrajine Blejskega kota in s tem tudi Zasipa je imel ključno vlogo Bohinjski ledenik. Ustvaril je rodovitne ravnice in grebene morene, kjer je človek postavljal svoja bivališča. Ta krajina še danes (čeprav se tega ne zavedamo) močno vpliva na življenje prebivalcev.

O prvih sledeh človekove prisotnosti na območju današnjega Zasipa pričajo številne najdbe kamnitega orodja z območij Zadnjega polja, Tripočc, Sebenj, Mužij, Homa ... O njih je prvi pisal Pavel Jamnik (Jamnik, 1987), še več primerkov pa je našel tudi zasipski župnik Franc Oražem. Oba sta zbirko, ki skupaj šteje 163 predmetov, kasneje predala Inštitutu za arheologijo in jo zdaj hrani Narodni muzej Slovenije. Na podlagi te zbirke je raziskavo opravil doktor Mitja Brodar. Ugotovil je, da bi »nekateri lahko bili iz časa Poljšiške cerkve, drugi iz mezolitika in tretji iz poznejših prazgodovinskih obdobij« (Brodar, 1997). Ob tem je doktor Timotej Knific omenil zanimivo vprašanje o povezavi več teh najdb na območju Zadnjega polja z morebitno naselbino v bližini (Knific, 2011).

Medtem ko lahko o legi prazgodovinske naselbine le ugibamo, pa so arheologi pod vodstvom Milana Sagadina v letih 1984 do 1990 našli in raziskali ostanke stavbe, ki je predstavljala del rimske naselbine vaškega značaja. Že leta 1955 so pri gradnji hiše (Stagne 43) zahodno od cerkve Janeza Krstnika našli ostanke stavb. Na severozahodnem delu srednjeveške stavbe so odkrili jugovzhodni del antične stavbe iz 1. oziroma prve polovice 2. stoletja (Sagadin, 1990). Po ostankih so arheologi ocenili, da je ta del predstavljal kuhinjo stavbe, uničeno v ognju. Poleg te stavbe pa naselitev Zasipa v rimski dobi dokazujeta še dve naključni površinski najdbi: ostanek poškodovane fibule (sponke), najden na skrajnem severovzhodnem robu Zadnjega polja, iz 1. stoletja, in 66-centimetrski dvorezni meč iz 3. stoletja, ki ga je našel domačin Anton Čeferin pri obnovi svoje hiše v Rebru (Pflaum, 2010). Z rimskodobnimi ostanki v Zasipu pa lahko povežemo tudi rimsko cesto, odkrito med prenovo Partizanske ceste v Kotu na Bledu, iz 3. do 5. stoletja, ki se ujema z današnjo cesto v Zasip.

Zgodnji srednji vek z nastankom obeh delov današnje vasi, Zasipa in Mužij, pa je izvrstno raziskal doktor Andrej Pleterski v doktorskem delu, ki je predstavljeno v knjigi Župa Bled – nastanek, razvoj in prežitki. Analizo razvoja vasi je opravil na podlagi najstarejših katastrov, pisnih virov in arheoloških najdb. Njegova odkritja so kasneje potrdila tudi izkopavanja na najdišču Žale (nad poljem dvignjena terasa od Gebele proti Mostarju). Pri raziskovanju je namreč Pleterski v jožefinskem katastru iz leta 1786 našel za to območje zapisano ime Na Žalah. To ime se do danes med prebivalci Zasipa ni ohranilo. Po primerjavi lege z lego drugih grobišč so se odločili za izkopavanja, ki sta jih med letoma 1985 in 1987 opravila Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in Inštitut za arheologijo SAZU. Izkopavanja so potrdila predvidevanja: našli so grobišče s 55 skeletnimi grobovi s številnimi pridatki. Pridatki pripadajo obema kulturnima skupinama naselitve Slovanov, mlajši ketlaški in starejši karantanski kulturni skupini. Začetek pokopavanja so datirali v čas od druge polovice in konca 8. stoletja do druge polovice 10. stoletja. Na podlagi antropološke analize, ki jo je naredila doktorica Petra Leben-Seljak, lahko rečemo, da je »zaselek Zasip štel 25 prebivalcev /.../ Najverjetneje so živeli v petih družinah z obema staršema, dvema še živečima otrokoma ter enim od starih staršev«. (Leben-Seljak, 1996).