Zgodovina Zasipa

Če na kratko povzamemo ugotovitve doktorja Pleterskega, je Zasip nastal v drugi polovici 8. stoletja ob že obstoječi naselbini, predhodnici Mužij. Najstarejši del Zasipa, zahodno od današnje cerkve sv. Janeza Krstnika, del, ki se je nekdaj imenoval Pod lipo (ime lahko vzbudi romantično predstavo o vaških veljakih, ki so pod lipo urejali skupne zadeve), je bil vezan na Zadnje polje in mu je pripadalo grobišče na Žalah. Predhodnica Mužij pa je bila vezana na polja južno in jugozahodno od današnje vasi, domnevno pa ji je pripadalo grobišče, ki je bilo delno odkrito pri gradnji gostilne Kurej. Ta je kasneje propadla, najverjetneje na prehodu iz 9. v 10. stoletje, pripadajoča polja pa so prevzele novonastale kmetije, ki so nastajale zahodno od najstarejšega dela Zasipa in na območju današnjih Mužij. Ta novejši del Zasipa, okolica križišča ob kapelici, se je imenoval Na vasi.

Zasip po prihodu briksenske škofije

S prihodom briksenske škofije na Bled pa se začnejo pojavljati tudi prvi pisni viri. V darovnicah, ki izvirajo iz let med 1075 in 1090, vidimo, da je škof Altwin pridobil v Zasipu štiri posestva. To kaže, da je bila osnovna poljska razdelitev končana, saj takrat v Zasipu obstajajo že najmanj štiri posestva (verjetno pa več). Te darovnice pa so še bolj pomembne, ker se v njih prvič pojavi tudi ime Zasip (pisano Zazip). Ime Zasip je nastalo zaradi ledeniških moren, ki se vijejo v smeri zahod–vzhod, in za temi morenami – sipi nastalo naselje so poimenovali »Za-sipi«. Na to množinsko obliko kaže tudi starinski izraz v Zas'ph (Snoj, 2009). V kasnejših dokumentih pa se pogosto pojavlja ponemčena oblika Asp, pisano tudi Hasp. V dokumentih iz let 1050–1065 pa se omenjajo tudi Mužje, kjer je bila poljska razdelitev do takrat tudi že končana. Ime Mužje najbrž izvira iz besede močiti (Torkar, 1895), saj naj bi pod Mužjami izvirali številni studenci. Ime Sebenje izvira iz osebnega imena Seben (nosljav). Zanimiv pa je izvor imena Piškovca, saj izvira iz furlanske besede »pescador« oziroma »pesce«, kar pomeni ribič (Čop, 2004).

Del najstarejše zgodovine Zasipa je tudi zaklad, ki ga je leta 1985 našel domačin Tone Jarkovič in se ga je prijelo ime Sebenjski zaklad. Sestavlja ga 24 železnih kosov in izvira iz leta 820, iz časa upora Ljudevita Posavskega proti frankovski nadoblasti, ki so se mu pridružili tudi prebivalci naših krajev. Zaklad predstavlja zbirko orodja in orožja in nam pomaga ustvariti sliko tedanjega Zasipljana, ki se je preživljal s kmetijstvom, v času vojn pa je poprijel tudi za orožje. Bojeval se je lahko tudi kot konjenik (Pleterski, 1987).

Morda pa v zgodnji srednji vek sodi tudi ustanovitev cerkve sv. Janeza Krstnika. Ustanoviteljici bi lahko bili Ambruževa in Brsova kmetija, saj stoji na samostojni zemlji tik ob posestvu teh dveh kmetij. Druga možnost je, da je ustanovitelj lastnik teh dveh kmetij v 12. ali 13. stoletju. Skoraj zanesljivo pa ni bila ustanoviteljica briksenska škofija, takrat glavna posestnica v Zasipu, saj je bila cerkev kasneje v lasti Lambergov in je malo verjetno, da bi škofiji iz rok ušla lastna cerkev. Leta 1296 se že omenja kot sedež samostojne župnije, pravico prezentacije duhovnika pa so imeli Lambergarji. V njihovi lasti je bila, poleg zemljišča, na katerem stoji cerkev, tudi župnijska kmetija (Pleterski, 1986). Pod župnijo sta spadali vasi Zasip in Mužje. Od leta 1786 še vas Blejska Dobrava s cerkvijo sv. Štefana (Gornik, 1990) in od leta 1970 Sebenje s cerkvijo sv. Trojice (Zupan, 1995). Zgradba cerkve sv. Janeza Krstnika je sedanjo podobo dobila leta 1778 in je bila posvečena leta 1792 (Žnidar, 2004).