Od leve: časnikar Marjan Pogačnik, veleposlanik RS pri Svetem sedežu Franc But, predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje in Manica Ferenc iz Založbe Družina na predstavitvi knjige o papeževem življenju / Foto: Jože Košnjek
Od leve: časnikar Marjan Pogačnik, veleposlanik RS pri Svetem sedežu Franc But, predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje in Manica Ferenc iz Založbe Družina na predstavitvi knjige o papeževem življenju / Foto: Jože Košnjek
Življenjske zgodbe papeža Frančiška
Ob dvanajstletnici papeževanja je izšla knjiga, v kateri papež Frančišek pripoveduje zgodbe svojega življenja od leta 1939 naprej.
Ljubljana – Založba Družina je ob dvanajstletnici papeževanja Argentinca Jorgeja Maria Bergoglia oziroma papeža Frančiška izdala knjigo z naslovom Življenje – Moja zgodba v zgodovini. Knjigo je na osnovi dolgoletnega poznanstva in mnogih pogovorov z njim napisal Fabio Marchese Ragona, dolgoletni televizijski dopisnik iz Vatikana. »V njih je sveti oče odprl vrata svojega srca in svojih spominov, ki izžarevajo močno sporočilo o temeljnih vprašanjih, kot so vera, družina, revščina, medverski dialog, šport in druga vprašanja,« je o knjigi, ki obsega obdobje od leta 1939 do danes, povedal avtor Ragona.
Predsednik Slovenske škofovske konference škof dr. Andrej Saje je povedal, da se sedanji papež zanima za delovanje Cerkve v Sloveniji in da je izjemno preprost človek. Papež Frančišek je tudi imenoval večino sedanjih slovenskih škofov. Veleposlanik RS pri Svetem sedežu Franc But je dejal, da so odnosi med Svetim sedežem in Slovenijo odlični, kar pa ne pomeni, da ni nerešenih vprašanj. Vatikan je pomemben dejavnik v mednarodnih odnosih, čeprav nima vojske. Papeževa moč je v besedah in opozorilih.
Papeževa knjiga Življenje ima v slovenskem prevodu poseben dodatek Papež Frančišek in Slovenci, ki ga je napisal urednik Družine in poznavalec papeževega življenja Marjan Pogačnik. Opisal je tudi enkratno zgodbo o Andreju Golarju iz Virmaš, ki je leta 1956 pobegnil na tuje in se ustalil v Argentini ter v knjižnici filozofske in teološke fakultete v San Miguelu blizu Buenos Airesa, v kateri je delal, spoznal patra jezuita Jorgeja Maria Bergoglia, ki je bil takrat vodja knjižnice. Postala sta prijatelja. Ker je Bergoglio spoznal Andrejevo zgodbo in žalost staršev, ki niso vedeli za sina, je junija leta 1968 napisal pismo staršem. Leta 1970 je staršem pisal tudi Andrej in sporočil, da jih bo Jorge Maria Bergoglio obiskal. To se je leta 1971 tudi zgodilo. V Ljubljani ga je gostil lazarist, nekdanji ljubljanski nadškof in kardinal dr. Franc Rode.