Konjičkov mu ne manjka, čas pa bo tudi za vnuke

Upokojil se je naš sodelavec, vodja trženja Marjan Potočnik, doma pri Svetem Duhu v Škofji Loki. Ob odhodu v pokoj se je želel s sodelavci še enkrat srečati – in to prav na prvi pomladni dan v Gostilni Benedik v Stražišču.

Službena pot Marjana Potočnika se je začela leta 1983 na oddelku za okolje in prostor na Občini Škofja Loka in se je nadaljevala na Zavodu za družbeni razvoj Občine Škofja Loka, kjer je bil del ekipe za prostorsko načrtovanje.

Upokojitev je sicer dočakal na Gorenjskem glasu, pred tem pa je bil bil kar dobrih 25 let na čelu Radia Sora. »Vse od delovne organizacije za obveščanje Občine Škofja Loka in Radia Žiri do Radia Sora, ki smo ga pripeljali v nove prostore na škofjeloški Nami,« pojasni. Radio je pod njegovim vodstvom postal eden od vodilnih radiev na Gorenjskem, predvsem je pa ponosen na takrat edinstveno vsakoletno slovensko narodnozabavno prireditev Večer slovenskih viž v narečju, ki je ime radia in Škofje Loke ponesla po vsej Sloveniji in tudi k zamejskim Slovencem. »Kot prvi slovenski medij smo organizirali pravo revijo slovenskih narodnih pesmi v italijanskem Zgoniku in skupaj z avstrijsko nacionalno televizijo ORF ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem,« pripoveduje.

Ob primerjavi dela na radiu s tistim za časopis ugotavlja, da je slednje precej bolj načrtovano. »Oktobra se že načrtuje za december,« smeje pove. »Zdelo se je, da čas zaradi tega teče hitreje. Gorenjski glas je izdajatelj številnih publikacij, ki jih je treba vsebinsko in oglasno uskladiti v neko celoto, jih nato poslati v tiskarno in po pošti do bralcev. Na radiu tega ni: informacija do poslušalcev pride takoj, ko jo tehnik pošlje v radijski eter. Tematske oddaje znotraj utečene programske sheme se načrtujejo glede na aktualnosti za nekaj dni ali en teden vnaprej, le izjemoma več. In to je bistvena razlika med medijema. A tako kot je radio lahko hiter in aktualen, je lahko tudi hitro preslišan in minljiv, pisana beseda pa ostane za vedno, zato verjamem v moč in prihodnost tiska. V času, ko sem delal na Gorenjskem glasu, sem spoznal, da so naše izdaje cenjene in predvsem kredibilne, česar ne moremo reči za najrazličnejše spletne portale in poplavo spletnih informacij, s katerimi nas vsak dan 'bombardirajo' po mobilnih telefonih,« je jasen.

Kako se znajde v pokoju, nas je še zanimalo. Upokojil se je namreč z novim letom, tako da je nekaj mesecev novega »staža« že izkusil. Pojasnil je, da je njegov dobri prijatelj na to vprašanje vedno odgovoril retorično: »Ja, a moram kaj delati?!« Konjičkov mu ne manjka: pozimi rad smuča, teče na smučeh, poleti kolesari; kadar je na morju, čas izkoristi tudi za podvodni ribolov. »Sicer pa je doma dovolj dela: hiša, velik vrt, sadovnjak …« Veseli pa se, da bo lahko zdaj več časa preživel tudi z vnuki: teh ima namreč kar šest.