Božičnica skladna z ustavo, lansko izplačilo ne

Ustavno sodišče je v pobudi za presojo ustavnosti odločilo, da je bilo lansko izplačilo božičnice zaposlenim, ki niso javni uslužbenci, zaradi neutemeljenega retroaktivnega učinka neskladno z ustavo, ni pa ugotovilo neskladnosti z ustavo pri sami uvedbi božičnice oziroma zimskega regresa. Pobudo je vložilo več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather, ki so izpodbijala ustavnost novembra lani sprejetega in uveljavljenega zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Pobudniki so nekdanji vladi in prejšnjemu sklicu državnega zbora očitali zlorabo nujnega postopka in t. i. omnibus tehnike, ko se v enem zakonu posega v več zakonov oz. ureja več različnih področij. Očitali so tudi poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude in v načelo socialne države, ki naj bi varovalo tudi socialni dialog med delavci in delodajalci. Očitali so tudi kršitev načela zaupanja v pravo ter na negativne ekonomske učinke izplačila zimskega regresa na delodajalce v zasebnem sektorju, nosilcem svobodne pobude pa naj bi izpodbijane določbe tako neposredno in posredno brez stvarnega razloga poslabšale pravni položaj. Med očitki pa je bila tudi retroaktivnost učinkovanja zakona za celotno leto 2025. Ustavno sodišče je odločilo, da sta 2. in 3. člen zakona, ki urejata upravičence do zimskega regresa in božičnice ter način izplačila, v neskladju z ustavo, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju, in ko določata, da se pri izračunavanju višine zimskega regresa za lani upošteva tudi obdobje zaposlitve v letu 2025 pred uveljavitvijo zakona. To velja tako za delavce, ki jim je zaposlitev prenehala v letu 2025 pred uveljavitvijo tega zakona, kot tudi za delavce, ki so bili po njegovi uveljavitvi še zaposleni. Ker pa bi razveljavitev obeh členov v delu, v katerem sta neskladna z ustavo, pomenila nedopusten poseg v legitimna pričakovanja zaposlenih, da lahko obdržijo sredstva, ki so jih prejeli na račun zakonsko uveljavljene pravice, je ustavno sodišče sprejelo ugotovitveno odločbo in zakonodajalcu ni naložilo ukrepov. Za ostale vidike zakona oz. božičnice, ki so jih izpodbijali pobudniki, je bodisi ugotovilo, da niso v neskladju z ustavo, ali pa je pobudo v tem delu zavrglo. Po oceni ustavnega sodišča izpodbijane določbe zakona res posegajo v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude, ki varuje tudi pogodbeno svobodo poslovnih subjektov, vendar za ta poseg obstaja javna korist. To je varstvo delavcev kot šibkejše strani v delovnem razmerju oziroma izboljšanje njihovega socialnega položaja.

Izidi referendumov nespremenjeni

K izidom štirih referendumov, ki so potekali 11. oktobra, so v ponedeljek, 19. oktobra, okrajne volilne komisije prištele še večino glasov, ki so po pošti prispeli iz tujine, Državna volilna komisija pa izide glasovanja na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Ti glasovi na izide referendumov niso vplivali, povečala pa se je razlika pri referendumu o ukinitvi RTV-prispevka, in sicer na več kot 2600 glasov. Po zadnjih podatkih je na zakonodajnem referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi proti glasovalo 51,35 odstotka volivcev, izpolnjen pa je bil tudi potreben kvorum, in sicer petina volilnih upravičencev. Na posvetovalnih referendumih je 60,52 odstotka volivcev glasovalo za pogojevanje socialne pomoči z družbenokoristnim delom, 55,2 odstotka pa za že uzakonjeno ukinitev volilne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Proti ukinitvi RTV-prispevka je glasovalo 51,14 odstotka volivcev.

Decembra referendum o interventnem zakonu

Državni zbor je v petek, 16. oktobra, na izredni seji odločil, da bo naknadni zakonodajni referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije potekal v nedeljo, 6. decembra. Roki za opravila, potrebna za izvedbo referenduma, bodo začeli teči 30. oktobra. Zahtevo za razpis tega referenduma so vložili sindikati. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je sprejel DZ na seji 11. maja 2026? Interventni zakon vsebuje rešitve za znižanje DDV za osnovna živila in del energentov, spremembo davčne obravnave nekaterih normirancev, uvedbo kapice na socialne prispevke, nižjo obdavčitev nekaterih najemnin ter nove rešitve na področju zdravstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe. Ali bodo 6. decembra potekali tudi posvetovalni referendumi o nižjem DDV za osnovna živila in energente, racionalizaciji javne uprave in prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih, ki jih predlaga koalicija, še ni znano.