Branje na recept

Živimo času, ko knjigi ni najlažje. Po levi in po desni jo prehiteva tehnologija, s katero se je težko boriti za pozornost. Redkokateri mladostnik ali otrok bo izbral knjigo, če lahko izbere digitalni svet. Če smo čisto pošteni, tudi marsikateri odrasel bo raje v roke vzel telefon ali daljinec namesto knjige ali časopisa.

Posledice tega so očitne, sveti rdeča luč. Najnovejši rezultati mednarodne raziskave PISA 2025, objavljeni septembra letos, kažejo, da so slovenski petnajstletniki v bralni, matematični in naravoslovni pismenosti dosegli zelo slabe rezultate. Posebej skrb vzbujajoča je bralna pismenost.

Kako izjemen pomen ima branje za posameznika in za družbo, potrjuje pred kratkim ustanovljena dolgoročna pobuda s simpatičnim naslovom Branje na recept, ki spodbuja skupno branje odraslih in otrok ter vzpostavljanje bralnih navad. »Otroci, ki berejo, so bolj ustvarjalni, sočutni in radovedni,« so zapisali strokovnjaki, ki jo podpirajo. Med njimi je tudi strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana Marko Pokorn, ki je na nedavnem osrednjem dogodku omenjene pobude v Cankarjevem domu poudaril, da je branje protistrup za buljenje v digitalne zaslone, da spodbuja miselni razvoj, čustveni razvoj, sposobnost abstraktnega mišljenja.

Branje je tudi tisto, ki daje sposobnost kritičnega mišljenja, ki odpira vrata domišljiji, ki ponuja pobeg v druge svetove, ki širi obzorja, bogati besedni zaklad, ki umirja. Kar se ta trenutek v (pre)hitrem svetu morda zdi najpomembnejše, pa je tudi to, da nas branje uči, da se ustavimo. Da ne iščemo hitrega zadovoljstva in takojšnjega odgovora. Branje zahteva svoj čas, pozornost in potrpežljivost, a v zameno tako veliko da. Kakšno družbo ustvarjamo, če izgubljamo sposobnost poglobljenega branja, zbranosti, razmišljanja?

V drugi polovici meseca v prestolnico prihaja Slovenski knjižni sejem, tokrat s sporočilom Kalejdoskop (spo)znanja. Lani je bil rekordno dobro obiskan, tudi letos obeta kar nekaj zanimivih dogodkov. Med drugim bo predstavljena knjiga Oblekla je tišino, dolgo pričakovani knjižni prvenec Kamničanke Mojce Volkar Trobevšek, ki je izšel pri Planinski založbi. Gre za prvi slovenski gorniški roman izpod ženskega peresa. Še veliko zanimivega se bo dogajalo novembra, tako na sejmu kot v knjižnicah po Sloveniji, en novembrski teden je namreč teden splošnih knjižnic. V petek, 20. novembra, na dan splošnih knjižnic, bodo mnoge med njimi bralce povabile z brezplačnim vpisom.

Knjige so dostopne in kličejo k branju. Kako je že rekel Pavček? Če ne bomo brali, nas bo pobralo.