Dan spominov in hvaležnosti

Brezje – »Danes je sončen dan in tudi na današnji dan pred tridesetimi leti je po treh dneh dežja posijalo sonce,« je na nedeljski maši v spomin na obisk papeža Janeza Pavla II. pred tridesetimi leti na Brezjah dejal tedanji gvardijan pater Ciril Božič. Slovesna maša, na katero so povabili številne posameznike, ki so na svojih področjih, tudi v tajnosti, pri­pravljali in skrbeli za izvedbo nenapovedanega obiska papeža na Brezjah, se je začela z Marijino pesmijo, ki jo je zapel brezjanski cerkveni pevski zbor, in slovensko himno v izvedbi orkestra Slovenske policije.

Maševanje je vodil pater Ciril Božič, ki je bil pred tridesetimi leti gvardijan frančiškanskega samostana na Brezjah in je imel čast pozdraviti papeža pred vhodom v baziliko. »Tukaj, na Brezjah, smo vsi doma. Sem prihajamo ljudje dobre volje,« je povedal v uvodu pridige in nato obujal spomine na papežev obisk Slovenije pred tridesetimi leti, še posebej Brezij. Oče, potrdi nas v veri! je bil moto papeževega obiska. Priprave nanj so potekale na različnih ravneh, deloma tudi v tajnosti, še posebej pri obisku Brezij. Celo posadka letala, ki je peljala papeža iz Ljubljane v Maribor in iz Maribora nazaj v Rim, se je morala na ta polet posebej pripraviti. »Papežev obisk je bil čas milosti. Bil je dan spominov, hvaležnosti in ponosa, da je kasnejši svetnik prišel v našo bližino in ga je naša domovina navdušila. Še danes odzvanjajo njegove besede, izrečene na srečanju z mladimi v Postojni: 'Korajža velja!' in 'Papež ma vas rad!'« je še povedal pater. Vernike je nagovoril tudi Andrej Šter, ki je bil takrat slovenski minister za notranje zadeve in predsednik odbora za pripravo papeževega obiska.

Po slovesni maši so pred baziliko blagoslovili kip papeža Janeza Pavla II., ki ga je izdelal pokojni kipar Stane Kolman.

Pozdrav tudi v poljščini

Obisk papeža Janeza Pav­la II. na Brezjah je za tedanjega gvardijana samostana patra Cirila Božiča, ki je med našimi izseljenci v Avstraliji preživel skupaj 29 let, izjemen dogodek, Avstralija pa druga domovina. »Je posebna dežela in tudi ljudje so nekaj posebnega. Prijazni so in odprti do vsakogar,« je povedal pater, ki se je leta 2019 vrnil v Slovenijo in sedaj živi v Kamniku.

»Danes je na Brezjah veliko posameznikov, s katerimi smo izvrstno sodelovali pri pripravi papeževega obiska. Da so bile Brezje uvrščene v program obiska, ima največ zaslug tedanji slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Štefan Falež, ki je na večerji papežu predlagal, da bi med obiskom Slovenije obiskal tudi Brezje, in Sveti oče je predlog sprejel. Po prihodu na Brezje sem ga imel čast pozdraviti. Nagovoril sem ga tudi v poljščini. Med hojo po cerkvi se je želel pogovarjati v italijanščini. Ker je nisem znal, sem mu predlagal angleščino. Vprašal me je, kje sem se je naučil. Povedal sem mu, da sem pred tem tam bival deset let, on pa je dejal, da je to deželo pred enim letom tudi sam obiskal,« je povedal pater Ciril Božič. Junija, mesec dni po obisku Brezij, je Ciril Božič Svetega očeta obiskal skupaj s starši. Ob tej priložnosti je papežu kipar Stane Kolman podaril njegov doprsni kip. Papež ga je pobožal in dejal: »Tega pa poznam,« se spominja pater Ciril Božič.

Brezje, bleščica obiska

»Brezje so bile bleščica papeževega obiska v Sloveniji. Zgodilo se je nepričakovano in tudi mimo načrtovanega protokola,« je na Brezjah povedal Andrej Šter, tedanji minister za notranje zadeve in predsednik državnega odbora za papežev obisk. »Nekatere zadeve so mi še posebej ostale v spominu. Ko smo se vozili proti Stožicam, nismo vedeli, koliko ljudi bo tam. Pa smo zagledali ogromno množico z belimi in rumenimi zastavami. V Postojni so me starejši policisti spraševali, kako je mogoče, da pri tolikšni množici ni bilo nobenega incidenta, nobenega pijančevanja ali česa podobnega, nobene nesreče na cestah kljub velikemu prometu. Ljudje so se drugače obnašali. Zunaj protokola je bil večer pred papeževim 76. rojstnim dnevom, ko smo mu zapeli na dvorišču nadškofije, on pa se nam je osebno zahvalil. In še ena cvetka. Med papeževim obiskom je bil naš gost tudi tedanji hrvaški notranji minister Ivan Jarnjak, ki je sodeloval pri papeževem obisku na Hrvaškem. Ko sem ga vprašal o njegovih vtisih, je odgovoril: 'Če bi mi imeli več časa, bi tudi tako naredili.' ... Kar malo nevoščljivo …« je povedal Andrej Šter.

Spomini pilotov

Piloti Adrie Jurij Finžgar, Bojan Jeras in Toni Jamšek so dobili čast z letalom Airbus 320 peljati papeža iz Ljub­ljane v Maribor in iz Maribora v Rim. Jurij Finžgar in Bojan Jeras sta na Brezjah povedala, da je bila to res posebna naloga, za katero so se posebej pripravljali, tudi na trenutek, ko je bilo treba po pristanku na zunanji strani kabine letala namestiti slovensko in vatikansko zastavo. »Ker je navada, da papež voditeljem držav, čez katerih ozemlja leti, pošlje pozdrave, so nas vatikanski uradniki spraševali, komu jih je treba po­slati. Samo v Italijo, smo rekli, saj letimo iz Maribora preko Postojne direktno v Rim. Tako je bil poslan pozdrav le predsedniku italijanske vlade Romanu Prodiju. Poseben sprejem smo doživeli po pristanku na rimskem letališču. Posadke vseh na letališču čakajočih letal so nas med vožnjo po letališču pozdravljale s stopnišč,« sta povedala upokojena pilota ter še vedno navdušena letalca Jurij Finžgar in Bojan Jeras.