Dolgotrajna oskrba v praksi

Kranj – Od 1. januarja 2024 se v Sloveniji izvaja dolgotrajna oskrba, ki združuje ukrepe, storitve in aktivnosti, namenjene osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. V okviru projekta Dostojno staranje: spremljanje izvajanja dolgotrajne oskrbe v Sloveniji je Zavod MojaLeta.si izvedel anketo Dolgotrajna oskrba v praksi, ki kaže, da sistem v praksi še vedno ne dohiteva potreb ljudi. V raziskavi je sodelovalo 429 Slovencev, starih med 55 in 75 let. Kot so ob tem sporočili iz zavoda, rezultati kažejo na velik razkorak med pravicami, zapisanimi v zakonodaji, in dejansko dostopnostjo storitev na terenu. Med glavnimi težavami izstopajo dolgotrajni postopki, pomanjkanje kadra in slaba informiranost o pravicah.

Predolgo čakanje po oddaji vlog

Kot kažejo rezultati, je 37,5 odstotka vprašanih vključenih v sistem dolgotrajne oskrbe, medtem ko jih 28,4 odstotka še čaka na rešitev oddane vloge. Skoraj polovica je zaprosila za institucionalno varstvo oziroma oskrbo v domu za starejše, nekaj več kot četrtina pa za pomoč na domu. Anketa je pokazala, da so uporabniki zadovoljni z delom vstopnih točk ter da jim postopek oddaje vloge ni predstavljal večjih težav – ocenili so ga kot razmeroma preprostega. Na drugi strani pa se več težav pojavlja po oddaji vloge. Le približno tretjina vlog je namreč rešena v manj kot treh mesecih, več kot polovica vprašanih pa na odločbo čaka šest mesecev ali dlje. Skoraj 43 odstotkov sodelujočih odločbe še ni prejelo. Zamude se neposredno odražajo tudi pri dostopu do storitev. Manj kot 30 odstotkov vprašanih je storitev prejelo brez večjih težav, predvsem tisti, ki so bili v sistem vključeni avtomatsko zaradi bivanja v domovih za starejše. Med tistimi, ki so oddali vlogo, jih več kot 45 odstotkov storitev še vedno ne prejema.

Uporabniki dolgotrajne oskrbe se v praksi pogosto srečujejo z dolgimi postopki, pomanjkanjem kadra in težko dostopnimi storitvami. / Foto: Nik Bertoncelj

Kader je težava

Na podlagi rezultatov ankete lahko ocenimo, da je pomanjkanje kadra velika težava. Skoraj tretjina tistih, ki storitev niso prejeli, je namreč kot glavni razlog navedla pomanjkanje kadra. Da je zagotavljanje zadostnega števila zaposlenih ključno za izboljšanje sistema, meni 40,8 odstotka anketiranih. Ob tem je skoraj 30 odstotkov vprašanih opozorilo tudi na predolge in prezapletene postopke, predvsem na čas, ki mine od oddaje vloge do obiska strokovnega delavca na domu in izdaje odločbe. »Ugotovitve potrjujejo opozorila strokovnjakov in izvajalcev, da bo uspešnost reforme v veliki meri odvisna od tega, ali bo država uspela zagotoviti dovolj kadrov za izvajanje storitev,« so zapisali v Zavodu MojaLeta.si.

Informacijska vrzel

Kot je še razkrila anketa, uporabniki dolgotrajne oskrbe svojih pravic ne poznajo dovolj dobro. Le 36,1 odstotka vprašanih namreč meni, da so s pravicami v okviru dolgotrajne oskrbe dobro seznanjeni. Skoraj polovica sodelujočih sistem ocenjuje kot težko razumljiv ali celo nerazumljiv. Poleg tega uporabniki največ informacij o dolgotrajni oskrbi pridobivajo na spletu in centrih za socialno delo, kar na zavodu ocenjujejo kot kazalnik potrebe po bolj sistematičnem in dostopnem obveščanju uporabnikov.