Dve razstavi od zgodb iz tekstilnih arhivov do nove ustvarjalnosti

Tekstil ni le material, vzorec ali rokodelska spretnost. Je tudi nosilec spomina, osebnih zgodb, skupnostnega znanja in kulturne identitete. Prav to razkrivata razstavi, ki ju BIEN ob zaključku letošnjega programa odpira v Kranju. V različnih avtorskih pristopih obe postavitvi raziskujeta, kako se dediščina prenaša, spreminja in dobiva nove pomene. Z razstavama BIEN odpira prostor raznolikim izrazom sodobne tekstilne umetnosti, ki se gibljejo med umetniškim raziskovanjem, oblikovanjem in eksperimentom. Tekstil tu ni le material ali nosilec dediščine, temveč samostojen izrazni medij; prostor za raziskovanje podob, zgodb, spomina in odnosov.

Nepisane zgodbe, zapisane v tekstilu

Na razstavi Mehki zapisi izročila, katere odprtje bo v soboto, 7. novembra, ob 19. uri v Galeriji Janez Puhar v Stolpu Škrlovec, bodo na ogled dela Borjana Litovskega. Umetnik izhaja iz slovanskih mitov, ljudskih pripovedk in ustnega izročila. Gre za zgodbe, ki se pogosto ne ohranijo v knjigah, ampak v spominu, glasu in ponavljanju, v pripovedih babic, staršev in skupnosti. Zgodbe Litovski prevaja v tekstilne strukture in instalacije, v katerih se prepletajo mit, narava in osebna izkušnja otroštva, preživetega v Makedoniji.

Njegova dela odpirajo vprašanje, kako lahko tekstil postane prostor kolektivnega spomina in nosilec zgodb tudi takrat, ko besede utihnejo. Razstava je nadaljevanje umetnikovega raziskovanja, ki ga je razvijal na rezidenci v italijanskih tekstilnih studiih Lottozero. Rezidenco je prejel kot del nagrade ETA 2025, ki jo BIEN namenja mladim ustvarjalkam in ustvarjalcem za izstopajoča dela na področju tekstilnih rokodelskih tehnik. Predstavljeno bo tudi delo, ki ga je Litovski lani razstavil v Palači Lantieri v Gorici v okviru evropske prestolnice kulture GO!2025.

Od tekstilne dediščine do sodobnih vzorcev

Druga razstava Prvi odtis, odprli jo bodo uro kasneje v Galeriji Layerjeve hiše, prinaša pogled devetih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki so v okviru večmesečnega mentorskega programa Mini tekstilni inkubator raziskovali, kako lahko arhivski tekstilni vzorci nekdanjih kranjskih tovarn postanejo izhodišče za nove avtorske prakse. Ob raziskovanju tekstilne dediščine Gorenjskega muzeja so tradicionalne motive preoblikovali v sodobne vzorce, objekte in prostorske postavitve. Njihova dela se dotikajo spomina, telesa, družinskih zgodb, narave, odnosov in materialnosti.

Posebno mesto na razstavi ima arhiv nekdanje kranjske tovarne Tekstilindus, ki ga predstavlja Margareta Vovk Čalič. Osebna zgodba o vzorcih, ki so zaznamovali njeno odraščanje in ustvarjanje, poveže lokalno industrijsko dediščino z novimi interpretacijam mlajše generacije. Tako arhiv ni zgolj dokument preteklosti, temveč živ vir, iz katerega nastajajo nove podobe in pomeni.