Kitajski avtomobili tudi v naših garažah

Ljubljana – Po podatkih Sekcije za vozila Trgovinske zbornice Slovenije so od januarja do konca septembra registrirali skoraj 5500 novih osebnih vozil kitajskih znamk (med katerimi je vštet tudi Leapmotor, ki je v skupnem podjetju s Stellantisom, in MG, nekdanja britanska znamka, danes v lasti kitajskega SAIC Motor, ne pa denimo Volvo, čeprav je v lasti Geelyja), lani v istem obdobju pa dobrih dva tisoč. Trg je zrasel za 15,5 odstotka, na več kot 51.300 vozil, kitajske znamke pa so prispevale polovico te rasti. Njihov delež je naraščal iz četrtletja v četrtletje, z 8,3 odstotka v prvem na 14 odstotkov v tretjem.

K rasti prispevajo predvsem novinci. Leapmotor, Omoda, Jaecoo, BYD in še nekaj znamk so lani skupaj registrirali 152 vozil, letos skoraj 2900. Najbolj prodajan kitajski model je električni mestni leapmotor T03 s 523 registracijami, sledijo omoda 5 (471), dongfeng T5 evo (364) in MG ZS EV (363). Kitajske znamke imajo 32-odstotni delež med mini vozili in 20-odstotnega med srednjimi SUV-ji, v razredu golfa in octavie pa le dober odstotek. Med novimi električnimi vozili je kitajskih skoraj četrtina, vendar uspeh ni le električen, saj rastejo tudi s priključnimi hibridi in bencinskimi modeli. Kljub temu nobenega modela kitajske znamke ne najdemo med prvimi dvajsetimi najbolj priljubljenimi modeli, kjer še vedno kraljujejo Renault Clio, Škoda Octavia in Renault Captur, kar kaže, da kitajske znamke rastejo s širino ponudbe, ne z enim samim uspešnim modelom.

Pogled iz salona

Tudi na Gorenjskem vse več avtosalonov v svojo ponudbo vključuje kitajske znamke avtomobilov. Družba ASP s prodajnima salonoma v Lescah in na Jesenicah zastopa sedem znamk, med njimi Renault, Dacio in MG. »Kupec Dacie izhaja iz vprašanja, kaj zares potrebuje, kupec MG pa poleg omenjenega razmišlja tudi o tem, kaj mu avtomobil ponuja z vidika udobja, tehnologije in celotne uporabniške izkušnje,« nam je o razlikah med kupci povedal Seni Čatič.

Marsikoga pred nakupom kitajske znamke skrbijo dobavni roki rezervnih delov. Redni servisni material je na voljo, specifične karoserijske dele in elektronske komponente pa naročajo iz evropskega skladišča. »Sami dobavni roki so odvisni od vrste rezervnega dela, njegove razpoložljivosti v evropskem skladišču. Razumeti pa je treba, da je pri rednih servisnih materialih položaj dobave drugačen kot pri specifičnih karoserijskih delih ali elektronskih komponentah, ki jih je treba naročiti posebej. Prav zaradi slednjega ne bi bilo korektno trditi, da so vsi deli vedno na voljo takoj, niti da je čakanje nujno daljše kot pri drugih znamkah,« je še dodal Čatič, ki pojasnjuje, da je o preprodajni vrednosti rabljenih avtomobilov še zgodaj soditi, saj se pri novejših znamkah tržna vrednost še spreminja. Pri odkupu je po njihovih besedah ključno dejansko stanje vozila, ne pa država izvora ali logotip na pokrovu motorja.

Izzivi ostajajo

Kitajski val, ki prihaja tudi na slovenske ceste, ni muha enodnevnica, temveč spominja na zgodbo, ki jo je Evropa doživela v devetdesetih letih s prihodom korejskih avtomobilov in še prej z japonskimi znamkami. Servisna mreža večine kitajskih znamk še ni tako razvejena kot pri uveljavljenih evropskih proizvajalcih, izziv pa ostajata dobavljivost specifičnih karoserijskih delov in elektronike ter preprodajna vrednost.

Na preizkušnji je tudi povpraševanje. Avgusta so bila namreč porabljena sredstva za subvencije električnih vozil, kar se bo verjetno pokazalo tudi v statistiki zadnjega letošnjega četrtletja. V Sekciji za vozila so denimo avgusta zabeležili 144 registracij vozil znamke Leapmotor, septembra pa je število upadlo na 54.