Gledališče je Pot

Zakaj je beseda Pot v naslovu zapisana z veliko začetnico? Zato, ker ne gre zgolj za pot, ki jo načrtujemo ali opravimo, naj bo dejansko ali zgolj v metaforičnem smislu, ampak je tak naslov kultne knjige, avtobiografske pripovedi enega največjih slovenskih alpinistov Nejca Zaplotnika. Knjiga, ki je od prve izdaje pred 45 leti doživela več ponatisov, je postala biblija alpinistov, ljubiteljev gora in narave, nedvomno pa skupaj z njenim avtorjem tudi ponos Kranja in Gorenjske. Ko sem pred približno dvema letoma gledališkega znanca, dramaturga in teatrologa ter gorenjskega rojaka Roka Andresa, povprašal, kaj ima trenutno v delu, mi je odgovoril, da za Prešernovo gledališče pripravlja dramatizacijo Nejčeve knjige Pot. »Tu sem te čakal,« nisem skrival navdušenja. Pot je pripoved o odnosu med človekom in naravo, a tudi o posameznikovih notranjih vzgibih, kaj pomeni resnično živeti to, v kar verjameš. Premiera – uprizoritev režira Mateja Kokol – bo prihodnjega marca odprla 57. Teden slovenske drame in verjamem, da bo uprizoritev Pot v gledališče privabila tudi manj gledališko občinstvo.

Prva postaja na poti letošnje gledališke sezone Prešernovega gledališča pa bo že jutrišnja premiera, krstna uprizoritev proletarske melodrame Osem ur ni ves dan dvojca Sebastijan Horvat in Milan Ramšak Marković, ki je pred tremi leti kranjsko občinstvo že navdušil z uprizoritvijo Deževen dan v Gurlitschu. Zgodba o preprostih ljudeh, ki so del dneva na voljo tovarni in proizvodnji, drugi del pa živijo svoje intimno življenje. Oktober prinaša še eno krstno uprizoritev, gledališki učbenik Kako se naučiti dvojine o učenju jezika za tujce z avtorskim tandemom dramatičarko Simono Hamer in režiserko iz Beograda Anđelko Nikolić. Decembra na kranjski oder z režiserjem Janom Krmeljem prihaja sodobna nemška drama changes. Še eno aktualno besedilo, ki razpira vprašanje, kako kot družba delujemo in dojemamo resničnost v času medijskih manipulacij. Sezono bo v maju zaključil psihološki triler Osa z režiserjem Juretom Srdinškom, ki v središče dramskega dogajanja postavlja travmo, vrstniško nasilje in dolgotrajne posledice ponižanja.

Naj se vrnem h knjigi Pot, iz katere je tudi znameniti avtorjev citat: »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« Prešernovo gledališče nam v novi sezoni ne ponuja cilja, ponuja nam pet žanrsko raznolikih poti do tja. Gledališče samo je namreč pot – k naravi in družbi, k sočloveku in samemu sebi. In to vedno znova v živo.