Imeti in ne imeti

Pičlih nekaj minut in podoba najbolj prizadetih vasi v sredinem neurju je bila povsem drugačna. Pomikanje nevihtnih celic čez Slovenijo je v občinah, kjer so posledice najbolj obsežne, pomenilo ločnico med imeti in ne imeti – streho nad glavo, avto, domačo zelenjavo in sadje, krmo za živali …

Za fotografijami in videoposnetki nepredstavljivega vremenskega dogajanja in opustošenja, ki je zlasti v zahodnem delu Komende ostalo za njim, so osebne izkušnje. Vsak ima svoje doživetje vihre – tudi prebivalci drugih krajev, kjer so občutili moč neurja in se o njih ne govori in piše veliko. Marsikdo težko ubesedi, kaj je doživel, a zgovorni so pogledi. Bolj kot izguba materialih dobrin zaboli to, da preizkušnje, ki jih vedno pogosteje prinašajo vremenske ujme, v nekaj minutah zradirajo dolgoletno delo, temelje novega doma, sanje … Boleče je, ker se porazgubi občutek varnosti. Tudi v lastnem domu. Strah se naseli v ljudi, ne glede na to, ali so bili oškodovani ali ne. Glodal bo, ko se bodo na nebu znova nakopičili preteči oblaki, ko bodo drevesa začela vihravi ples z vetrom ...

Na spletnem portalu meteoinfo.si, ki povezuje ljubitelje opazovanja in proučevanja vremena, ekstremnih vremenskih pojavov in podnebja, so pojasnili, da je k burnemu vremenskemu dogajanju sredi preteklega tedna prispevala kombinacija več dejavnikov, med drugim velika nestabilnost ozračja in vetrovno striženje – spreminjanje hitrosti in smeri vetra z višino. »Izrazito striženje je poskrbelo, da so se ločili navzgor usmerjeni tokovi toplega zraka od padajočih hladnih tokov. Takšne razmere nevihtam omogočajo, da se organizirajo v večje, dolgotrajnejše sisteme, ki se hitro pomikajo in na širšem območju povzročajo uničujoče sunke vetra, močne nalive in točo.«

Največ škode so na območju Komende in delu cerkljanske občine povzročili zelo močni sunki vetra. Meteorološka postaja na brniškem letališču je v sredinem neurju izmerila najmočnejši sunek nevihtnega piša, in sicer 107 kilometrov na uro, na območju Komende pa je lahko zapihalo še nekoliko močneje, ocenjujejo na agenciji za okolje. Poleg tega so podatki merilne postaje pokazali, da je na Brniku padlo največ padavin v polurnem intervalu (34 milimetrov).

Težko si je predstavljati, kaj imajo za seboj prebivalci opustošenih krajev. Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je ob obisku Komende in Cerkelj poudaril, da je največja sreča v nesreči, da ni bilo poškodovanih. Gasilci in vsi drugi, ki so po besedah komendskega župana Jurija Kerna ustvarili ramo ob rami stoječo skupnost, vlivajo upanje v svetlejši jutri. Naj ga pomaga graditi tudi sreča.