Izboljšati bralno pismenost

Kranj – Podatki iz nacionalnega poročila o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji kažejo, da so ob koncu obveznega izobraževanja povprečni dosežki bralne, matematične, naravoslovne, računalniške in informacijske pismenosti najnižji doslej. Negativni trendi pa niso omejeni le na starejše učence, temveč se kažejo tudi že ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, navajajo v poročilu.

Najbolj izstopa poslabšanje na področju bralne pismenosti. Temeljno raven dosega le še približno 74 odstotkov 15-letnikov, kar je precej manj od cilja v Nacionalni strategiji za razvoj bralne pismenosti, ki predvideva vsaj 90-odstotno uspešnost. Obenem se zmanjšuje tudi delež tistih, ki dosegajo najvišje ravni bralne pismenosti, kar kaže na splošno znižanje ravni razumevanja in interpretacije besedil. »Skupaj z negativnimi trendi v povprečnih dosežkih te ugotovitve kažejo, da je na področju bralne pismenosti v Sloveniji nujno potrebno izboljšanje,« so opozorili v poročilu. Podoben trend je opazen pri matematiki. Delež učencev, ki dosegajo osnovno raven znanja, je padel na približno 75 odstotkov, kar je najmanj doslej. Naravoslovje sicer ostaja relativno najmočnejše področje, vendar tudi na tem področju dolgoročni trendi kažejo nazadovanje. »Kljub dosedanjemu blagemu, vendar vztrajnemu negativnemu trendu so naravoslovni dosežki ob koncu obveznega izobraževanja najbližje ciljnim vrednostim evropskega okvira ET 2030,« so navedli v poročilu. Še bolj kot pri bralni in matematični pismenosti je skrb vzbujajoče stanje na področju digitalnih kompetenc. Le približno polovica osmošolcev dosega temeljno raven računalniške in informacijske pismenosti, kar pomeni velik zaostanek za evropskimi cilji, v računalniškem mišljenju so učenci v Sloveniji tudi pod mednarodnim povprečjem.

Kljub tem negativnim trendom pa slovenski šolski sistem ohranja nekatere pomembne prednosti. Ena izmed njih je majhna razlika v dosežkih med šolami. »Manj kot 10 odstotkov razlik v dosežkih osnovnošolcev je povezanih s tem, katero šolo v Sloveniji obiskujejo. Deleži razlik v dosežkih med osnovnimi šolami so med najnižjimi v mednarodnem prostoru, kar kaže na enakomernost kakovosti osnovnošolske vzgoje in izobraževanja po vsej državi.« Prav tako je stopnja dokončanja srednješolskega izobraževanja visoka, saj približno 90 odstotkov dijakov zaključi šolanje najkasneje dve leti po predvidenem roku, kar Slovenijo uvršča med uspešnejše države na tem področju. Na učne dosežke pomembno vpliva socialno-ekonomsko ozadje, vendar Slovenija pri tem ne izstopa, še izhaja iz poročila. Vpliv je primerljiv z drugimi državami, spodbudno pa je, da tudi učenci iz manj ugodnih okolij vsaj na enem področju izmed bralne, matematične in naravoslovne pismenosti izkazujejo visoke dosežke – takih je približno 16 odstotkov, kar je na ravni evropskega povprečja, poudarjajo v poročilu.

Ob tem pa strokovnjaki zaznavajo tudi upad motivacije. V zadnjih dveh desetletjih, opozarjajo, se je občutno zmanjšal delež učencev, ki uživajo v branju ali učenju matematike. Prav odnos do učenja pa je eden ključnih dejavnikov uspešnosti, zato bi lahko dolgoročno še dodatno vplival na rezultate.