Kje greš pa ti v Ljubljano?

To je vprašanje, ki je od tega tedna na Gorenjskem še aktualnejše. Spremembe prometne ureditve zaradi gradnje pri predoru Šentvid na Celovški cesti v Ljubljani so posebno iz smeri Medvod in nazaj prinesle še daljše zastoje. Ti so tudi na gorenjski avtocesti. Vozniki ubirajo različne poti, da bi bili na cilju čim prej in da bi v avtomobilu preživeli čim manj ur.

Kolegica se v službo v središče Ljubljane vozi iz Škofje Loke. Celovški se bo v času gradnje na daleč izognila, je odločena. Trenutno gre zjutraj skozi Pirniče, na Šmartno in na ljubljansko obvoznico, nazaj pa čez Vič in Topol. A tudi promet na teh vzporednih cestah se je posledično povečal in je ob jutranjih in popoldanskih konicah prav tako zgoščen. Opaža tudi nejevoljo tamkajšnjih prebivalcev, ki so se jim bivanjske razmere zaradi prometne preobremenjenosti cest mimo njihovih domov poslabšale. Rešitev? Če bi šla na avtobus, ne pridobi nič, saj prav tako obtiči v zastoju, poleg tega so pogosto polni, vlaka nima blizu ... Najbolj trajnostno je delo od doma, je poudarila in dodala, da če bi že samo v državni upravi zaposlenim nudili to možnost večkrat v tednu, bi bilo prometa na cestah bistveno manj. Od doma trenutno lahko dela le enkrat v tednu. Vsi na javni prevoz, kot je bilo slišati pozive, se ji sliši super, a kaj, ko ta ni urejen.

Kar nekaj pa jih poznam, ki se iz Škofje Loke na delo v Ljubljano vozijo s kolesom – že več let. Ob trenutnem stanju na cestah so na cilju hitreje, poleg tega naredijo še nekaj zase. Zaradi spremenjene prometne ureditve pa se morajo na območju gradnje prilagajati tudi oni in biti še bolj pozorni. Zaradi več zapor marsikdo ne ve, kje naprej – ne samo s kolesom, tudi peš.

Zanimivo je, da so se še daljši zastoji iz Gorenjske proti Ljubljani začeli tik pred svetovnim dnem kolesarjenja, ki je bil v torek, 3. junija. Kolesarjenje je vse bolj priljubljeno tudi kot način mobilnosti na delovno mesto. V porastu so električna kolesa. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije smo jih lani uvozili več kot 18 tisoč. Za primerjavo: v letu 2017 jih je bilo uvoženih nekaj manj kot 1500. Upada pa uvoz navadnih koles. Lani smo jih uvozili dobrih 59 tisoč, kar je bilo najmanj po letu 2001. Vpliv na odločitev za uporabo kolesa kot mobilnega sredstva imajo zagotovo tudi urejene kolesarske poti. Stanje v Sloveniji se izboljšuje, bi jih pa potrebovali še bistveno več. Od začetka januarja do sredine maja letos se je največ kolesarjev peljalo po kolesarski poti Koper–Izola.

Med poletnimi počitnicami naj bi bilo prometa proti prestolnici manj, do takrat pa bo treba še nekoliko potrpeti – ali pa zamenjati prevozno sredstvo.