Ključna je varnostna razdalja

Promet lahko obstane tudi brez prometne nesreče ali druge očitne ovire na cesti. / Foto: Nik Bertoncelj

Ključna je varnostna razdalja

Fantomski zastoji so posledica gostega prometa in nepravilnih ravnanj voznikov, med ključnimi vzroki za njihov nastanek pa je prekratka varnostna razdalja pri velikih hitrostih.

Kranj – Tudi letos poleti so slovenske avtoceste zaradi tranzitnega prometa, prometnih konic in številnih delovišč pogosto zelo obremenjene. Posledično prihaja do zastojev, ki večkrat vsaj na prvi pogled nimajo očitnega razloga. Kot poudarjajo na Agenciji za varnost prometa (AVP), gre za tako imenovane fantomske zastoje. Na agenciji pojasnjujejo, da nastanek takšnih zastojev povzroča kombinacija velike gostote prometa in nepravilnega ravnanja voznikov. Kot ključni razlog navajajo prekratko oziroma neustrezno varnostno razdaljo pri velikih hitrostih. »Pri takšnih avtocestnih hitrostih in neustrezni varnostni razdalji lahko namreč vsaka najmanjša, nepričakovana ali pretirana poteza enega od voznikov izzove silovito, včasih celo preveč intenzivno zaviranje,« opozarjajo na AVP in dodajajo, da mora nato vsako naslednje vozilo zavirati še močneje, kar lahko v nekaj trenutkih povzroči zastoj.

Kot poudarjajo na agenciji, je za varno vožnjo ključno upoštevanje zadostne varnostne razdalje. Ta v svoji osnovi določa, da mora biti med voziloma razdalja dveh sekund. Pri 100 km/h je to najmanj 56 metrov, pri 130 km/h pa 72 metrov.

Pazimo na varnostno razdaljo

Kot poudarjajo na agenciji, je za varno vožnjo ključno upoštevanje zadostne varnostne razdalje. Ta v svoji osnovi določa, da mora biti med voziloma razdalja dveh sekund. Pri 100 km/h je to najmanj 56 metrov, pri 130 km/h pa vsaj 72 metrov. V slabem vremenu je treba razdaljo še povečati. »Samo tako bo imel voznik dovolj časa, da v primeru zmanjšanja hitrosti vozila pred seboj ali drugačne nepričakovane situacije postopoma zmanjšuje hitrost in se izogne sunkovitim, tudi nevarnim manevrom, ki povzročajo fantomske zastoje,« so bili jasni na agenciji, kjer so ob tem dodali, da je ključno tudi upoštevanje omejitev hitrosti. »Vozniki pogosto precenijo pomembnost hitrosti pri zavorni poti. Ta se namreč povečuje s kvadratom hitrosti. Samo 10 km/h večja hitrost (iz 50 na 60 km/h) lahko pomeni skoraj 50 odstotkov daljšo zavorno pot. In že pol sekunde daljši reakcijski čas (nepopolna osredotočenost) lahko celotno pot ustavljanja (pri recimo 60 km/h) podaljša za kar dobrih osem metrov.«

Levi pas je namenjen prehitevanju

Na AVP ob tem opozarjajo še na pravilno uporabo prometnih pasov. Desni pas na avtocesti je namenjen vožnji, levi pa prehitevanju. Voznik mora po končanem prehitevanju levi pas zapustiti, za vožnjo po njem brez razloga pa je predpisana tudi globa v višini 150 evrov. »Pretočnost avtocest je manjša tudi zaradi dejstva, da vozniki teh pravil pogosto ne upoštevajo,« ugotavljajo na AVP. Fantomske zastoje je po njihovih navedbah mogoče v veliki meri zmanjšati z ustrezno varnostno razdaljo, upoštevanjem omejitev hitrosti, izogibanjem sunkovitim manevrom ter predvsem z zbranostjo in predvidevanjem dogajanja v prometu.