Pot na goro je pot naprej

Z Manco Izmajlovo, ki z družino živi v Celovcu, a se redno vrača na slovensko stran Karavank, sva se pogovarjala o novi skladbi in njenih prihodnjih načrtih.

Sicer veliko nastopate tako v Sloveniji kot Avstriji, od zadnjega albuma pa je minilo že kar nekaj časa. Je nova skladba prvi korak na poti k novemu albumu?

Da, tudi to je njen namen. Zadnja leta sem veliko in redno koncertirala, ustvarjala simfonične projekte slovenskih in slovanskih pesmi, dva projekta otroških pesmi, vodila svojo radijsko oddajo na ORF-u, poučevala petje, govor in polno dihanje posameznike in skupine, izdala sem prvo knjigo in te dni končujem drugo. A vse pogosteje me je spremljal občutek, da bi lahko ustvarila več čisto novega, da bi rada svoji zvesti publiki dala še nekaj več, da bi morala snemati tudi avtorske pesmi, prav zaželela sem si jih. Saj sem jih, ampak premalo ... Skladba Pojdiva na goro je prvi korak v novo obdobje. Želim si redno izdajati single z dobro pop produkcijo in kvalitetnimi besedili, ki bodo sčasoma zrasli v nov avtorski album.

S Ferijem Lainščkom sta v preteklosti že sodelovala. Ste mu tokrat namignili, da iščete besedilo, povezano z gorami?

Ne, sploh ne. Sodelovala sva pri mojem prvem albumu (2002) z mariborsko skupino NORunk – »Moj svet« in takrat sem bila navdušena. Po vseh teh letih sem mu pisala in ga vprašala, ali ima morda kakšno besedilo zame. Še isti dan mi je poslal več pesmi. Ko sem prebrala Pojdiva na goro, sem vedela, da je to to. Kot rojeno Gorenjko me je pesem takoj poklicala. Pri Feriju me vedno znova navdušuje, kako zna s preprostimi besedami ustvariti močno vzdušje in povedati bistvo.

Drži. Pesem ne deluje kot »juhuhu, prišla sva na goro«, ampak bolj kot lep spomin na skupno pot. Je tudi Benjamin to začutil že od začetka?

Mislim, da sva oba začutila prav to. Pesem ni samo o osvajanju vrhov, ampak o ljudeh, odnosih in občutkih. Gora je lahko povsem resnična, lahko pa tudi simbol nekega lepega skupnega trenutka ali življenjske poti. Morda preboja ven, spet nazaj, na gor … Benjamin je želel napisati melodijo, ki bo spevna, zelo slovenska in bo pustila dovolj prostora besedilu. Sama sem pri pesmih vedno zelo pozorna prav na to, da besedilo pride do poslušalca.

V studiu ste zbrali odlično glasbeno ekipo. Se bo sodelovanje nadaljevalo? Imate že novo pesem?

Studio Jork mi je že dolgo zelo blizu, tudi zaradi odlične »vintage«​ opreme in vzdušja. Imeli smo srečo, da so se nam pridružili izvrstni glasbeniki – Bor Zuljan na kitari, Moreno Buttinar na bobnih in Jadran Ogrin na basu. Ko delaš s takšno ekipo, glasba nastaja z lahkoto. Idej je veliko, tudi novih pesmi. Želim si, da Pojdiva na goro ne bi ostala osamljen singel, ampak začetek daljše zgodbe, ja, nove pesmi se že pišejo in ekipa se utrjuje. (smeh)

Za skladbo Pojdiva na goro načrtujete tudi videospot. Bo posnet na Gorenjskem?

Videospot prihaja kmalu. Naj bo lokacija še majhna skrivnost, lahko pa povem, da bo v njem veliko narave, svetlobe in občutka svobode, ki ga nosi tudi pesem. Takšni projekti so danes seveda precejšen organizacijski in finančni zalogaj, zato sem še toliko bolj hvaležna vsakemu, ki verjame v kakovostno slovensko glasbo in jo pomaga soustvarjati. Upam, da bo končni rezultat to zaupanje tudi upravičil.

Ob novi pesmi praznujete tudi 25 let profesionalne kariere. Ima ta jubilej kakšno posebno simboliko?

Prav zato se mi zdi ta trenutek tako poseben. Ko pogledaš nazaj, vidiš veliko lepih koncertov, ljudi in projektov, hkrati pa ugotoviš, da imaš še vedno veliko povedati. Ne želim živeti od nostalgije, ampak ustvarjati naprej. Zato je Pojdiva na goro zame bolj začetek kot obujanje spominov.