Ko v predoru pride do verižnega trčenja in požara

Škofja Loka – »Na srečo množične nesreče v predoru Sten od njegovega odprtja oktobra 2015 še ni bilo,« je povedal Domen Torkar, vodja vaje in izpostave Uprave za zaščito in reševanje Kranj. A če bi bila, je četrtkova regijska vaja Predor Sten 2026 pokazala, da so vse ekipe, ki so sodelovale, izjemno usposobljene in pripravljene na reševanje življenj. Organizirala jo je kranjska izpostava uprave za zaščito in reševanje v sodelovanju z direkcijo za infrastrukturo, Občino Škofja Loka in Prostovoljnim gasilskim društvom Škofja Loka ter z regijskim štabom Civilne zaščite Gorenjska.

Po scenariju se je v predoru Sten v popoldanski prometni konici zgodila huda prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženih 35 ljudi s sedmimi vozili. Voznik kombija z enajstimi potniki je zaradi slabosti zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v osebni avtomobil, sledilo je verižno trčenje več vozil. V električnem avtomobilu je zagorela baterija, požar pa se je hitro širil. Eden od voznikov je prek klicne niše obvestil Center za upravljanje in vodenje prometa, ta pa Regijski center za obveščanje Kranj. Ta je izvedel postopke obveščanja in aktiviranja vseh javnih reševalnih služb za zaščito, reševanje in pomoč, ki bi bile aktivirane tudi v primeru prave nesreče. Reševalne enote so v nadaljevanju izvedle evakuacijo potnikov iz predora ter triažo in oskrbo.

Preizkus organiziranosti, opreme, usposobljenosti

Torkar je ocenil, da je bila vaja dobro pripravljena in je sodelujočim omogočila odličen poligon, na katerem so preizkusili svojo organiziranost, opremljenost in usposobljenost. »Vseh sodelujočih je bilo več kot tristo,« je povedal. Aktivirani so bili gasilci Gasilsko-reševalne službe Kranj in petih prostovoljnih gasilskih društev, pripadniki policije in Civilne zaščite ter gorenjske enote nujne medicinske pomoči, enota nujne medicinske pomoči UKC Ljubljana in lokalne enote prve pomoči Rdečega križa Slovenije. Na vaji so sodelovali tudi Inštitut za sodno medicino ter družbe za vzdrževanje in upravljanje predora.

Posebna pozornost je bila namenjena usklajenemu vodenju intervencije ter sodelovanju reševalnih in drugih služb. Preverjali so ukrepanje upravljavca ob nesreči, zagotavljanje prevoznosti intervencijskih poti, ustreznost reševalnih tehnik in opreme ter postopke evakuacije, sprejema in zdravstvene oskrbe ponesrečencev. Med najzahtevnejšimi deli vaje so bili vodenje obsežne intervencije, pravilna izvedba tehničnega reševanja in oskrba poškodovanih oseb.

Na vaji je sodelovalo 134 vadbencev s 37 vozili, tudi s prikolico za množične nesreče. / Foto: Matic Zorman

Vaje nujno potrebne

Predor je bil zaradi vaje zaprt skoraj osem ur. »Zavedamo se, da je vaja posegla v dan občank in občanov, ampak treba je razumeti, da morajo na upravi za zaščito in reševanje ter vsi, ki sodelujejo pri reševanju, vaditi ob scenarijih, ki so realni, saj imamo lahko tako potem, ko se takšna nesreča zgodi in so ljudje ujeti v tunelu, pripravljene službe, ki ustrezno in profesionalno ukrepajo,« je povedal škofjeloški župan Tine Radinja, ki je vajo spremljal skupaj z državno sekretarko na ministrstvu za obrambo dr. Vido Čadonič Špelič.

»Čestitam za izredno vajo, ko človek na mestu dogodka vidi, kako pomembno je sodelovanje, in na drugi strani, kako imamo usposobljene ljudi, ki v vsakdanjem življenju opravljajo druge službe. A ko je treba pomagati ljudem, vse pustijo in pridejo pomagat reševati življenja,« je po vaji povedala državna sekretarka in poudarila, da ima Slovenija vrhunsko opremo in odlično organiziran sistem zaščite in reševanja tako na lokalni kot državni ravni.

Statisti so doživeto odigrali svoje vloge ponesrečencev. / Foto: Matic Zorman

Nesreče v predorih niso redke

Družba za avtoceste v avtocestnih predorih, daljših od petsto metrov, letno v povprečju zabeleži 43 nesreč, med katerimi letos izstopata julijski nesreči v predorih Kastelec in Pletovarje, direkcija za infrastrukturo pa je na Gorenjskem leta 2020 zabeležila po eno nesrečo v predorih Ljubelj in Sten, v katerem je bila ena nesreča tudi letos.

Reševanje ob nesrečah v predorih je zaradi posebnosti teh objektov kompleksno, zato obe družbi vsako leto organizirata vaje, namenjene prav predorom, oziroma sodelujeta na njih. Posebno zahtevno reševanje v predorih je pri nesrečah, kjer se združijo požar, dim, nevarne snovi ali večje število udeležencev. Zaprt prostor omejuje dostop reševalcev in umik ljudi, dim pa se lahko hitro razširi daleč od kraja nesreče. Pri požaru je, kot opozarjajo strokovnjaki, pogosto največja nevarnost dim, ne plameni. Zato je pomembno takoj ugasniti motor, pustiti ključ v vozilu, ne obračati, slediti signalizaciji in se po najbližji označeni poti ali prečnem rovu umakniti stran od dima. Vozilo in predmete je treba pustiti za seboj.